Družinsko bogoslužje 30. nedelje med letom

 

Uvod:

To, kar Jezus predlaga v tem današnjem evangeljskem odlomku je resnično čudovit ideal, ki odgovarja na najbolj pristno željo našega srca. Saj smo bili ustvarjeni zato, da bi ljubili ter bili ljubljeni. Bog nas je ustvaril, da bi bili soudeleženi pri Njegovem življenju, bili od Njega ljubljeni in da bi ga ljubili ter po njem vse druge ljudi. To so 'sanje' Boga za človeka. Potrebno je, da v sebe sprejmemo sposobnost ljubiti, ki izhaja iz Boga samega. Jezus se nam v evharistiji podarja ravno zaradi tega. V njej prejmemo njegovo Telo in njegovo Kri, torej prejmemo Jezusa v njegovem najvišjem izrazu ljubezni, ko je On daroval samega sebe Očetu za naše zveličanje.

Na mizo poleg križa in sveče postavimo šopek različnega cvetja. Zakaj? (Izvedeli bomo na koncu bogoslužja)

Primerno je, da začnemo s  pesmijo, ki govori o Božji ljubezni ali ljubezni človeka do Boga in ljudi

(Jezus moj ljubim te…..ali Hvali svet Odrešenika, druga kitica….)

 

Kesanje:

Voditelj: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Vsi: Amen.

Voditelj: Ljubezen daje zagon in rodovitnost v življenju in na poti vere. Brez ljubezni tako življenje kot vera ostaneta nerodovitna. Kaj za Jezusa pomeni ljubiti? Na začetek ljubezni postavlja odnos do Boga. In njega naj bi ljubili kot Očeta. V ospredju novozavezne zapovedi ni več zapoved, ampak iskanje Očeta, njegovega obličja in njegove dobrote.

Ljubiti Očeta: z vsem srcem razumem v tem da: iščem njegovo ljubezen in odkrivam veselje, da sem v njegovi hiši; izpolnjujem očetovo voljo; z življenjem zanj pričujem;

z vso dušo, tako da: se veselim njegove ljubezni;sem hvaležen za vse, kar prejemam; z zaupanjem sprejemam vse, kar prihaja iz njegovih rok, dobro in slabo;

z vsem mišljenjem, da: premišljujem njegovo Besedo; spoznavam lepoto njegovega zgleda in nauka; pričujem o božji modrosti, razodeti po Kristusu.

In kje se začne ljubezen do sebe? Če pomislimo, je prava ljubezen do sebe zajeta v ljubezni do Gospoda, našega Boga. Ko ljubimo Boga Očeta in Stvarnika, ljubimo sami sebe. Ko iščemo njega, odkrivamo sebe. Ko se veselimo Boga, ki nas je ustvaril, nas ljubi in nam odpušča, lahko sprejemamo sebe, se veselimo in si v njem odpustimo.

V kratki tišini premislimo kako ljubimo Boga, bližnjega in sebe!

Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.

Vsi:  Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo.

Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.  

Vsi: Amen.

Voditelj:  Molimo. Vsemogočni Bog, pospeši v nas rast vere, upanja in ljubezni. Naj z veseljem izpolnjujemo tvoje zapovedi in tako dosežemo obljubljene darove.  Po našem Gospodu, Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj..

Vsi: Amen.

 

Branje božje besede:

Voditelj: Poslušajmo odlomek iz svetega evangelija po Mateju    (Mt 22,34-40)

Nekdo od  prisotnih, ali voditelj sam, prebere evangeljski odlomek  

Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

Sedaj  lahko vsak pove svojo misel, svoje mnenje, svoja vprašanja...

 

Prošnje:

Voditelj: Nebeškega Očeta, ki je svojega Sina obudil od mrtvih, ljubeče prosímo: OČE POSLUŠAJ NAŠ GLAS

  1. Gospod, pomagaj papežu, škofom in duhovnikom, katehetom in katehistinjam, da bodo živeli iz vere, ki jo oznanjajo.
  2. Gospod, nakloni dar vere vsem, ki ga še niso prejeli, nam pa vero utrdi.
  3. Gospod, pomagaj nam, da bomo prijazni do vsakega človeka, zlasti še do tistih, ki jih drugi ne marajo
  4. Gospod, okrepi naš pogum, da bomo priskočili na pomoč vsem, ki nas potrebujejo.
  5. Gospod, po svetu je preveč ljudi, ki ne čutijo ljubezni, varnosti, sreče in prijateljstva. Po svoji besedi jim pošlji žarek upanja, da bo njihovo življenje spet imelo smisel.
  6. Gospod, prosim te za spoštovanje, razumevanje in ljubezen v naših družinah, v šoli in na delovnem mestu. Pomagaj nam, da bomo povsod znali gojiti iskrene medsebojne odnose.
  7. Gospod, podpiraj vse zdravstvene delavce, da bodo radi skrbeli za bolnike in jim pomagali.
  8. Gospod, prosimo te za državne voditelje in njihove sodelavce, da bodo v teh težkih časih modro in odgovorno vodili svoje ljudstvo.
  9. Lahko dodamo še vsak svoje prošnje....

Voditelj: Gospod Jezus Kristus! Ljubezen je tvoja nova zapoved. Razjasni nam pogled, da te bomo spoznavali in nadvse ljubili. Ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Vsi: Amen.

 

Voditelj moli molitev v času bolezni:

Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus

nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.

Pomagaj našim bratom in sestram,

ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.

Nakloni jim izboljšanje zdravja,

njihovim svojcem pa poguma in zaupanja.

Vsem zdravstvenim delavcem nakloni moči in zdravja,

da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov;

raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.

Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov, da bomo rešeni bolezni

in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.

Amen. 

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.

Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.

Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

 

Sklep:

Voditelj: Molimo. Dobri Oče, v evharistiji  nam daješ vnaprej okušati neizmerno ljubezen.
Naj jo nekoč uživamo v polnosti v nebeški sreči. Po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen.

Vsi se pokrižajo

Voditelj:  Blagosloví naj nas Vsemogočni Gospod, nas varuje vsega hudega in pripelje v večno življenje.

Vsi Amen.

 

Zapojemo pesem: Ko bi ljudje ljubili se…...

Če je izvedljivo, lahko mama, članom družine ob koncu bogoslužja razdeli vsakemu en cvet iz šopka, ki je bil na mizi med molitvijo. Vsak od nas je ena cvetka, čisto drugačna, a nekaj edinstvenega, posebnega. Gospodu darujmo to drugačnost, veselje, ker nas ima neizmerno rad. Vsak svoj cvet postavi v svojo sobo v vazo  ali cvet posuši kot znamenje večne  ljubezni.