OZNANILA ŽUPNIJE BOVEC

 
NEDELJA, 02.10.   27. NEDELJA MED LETOM; Rožnovenska nedelja

1. SVETA GORA  ob 10.00: za župljane

2. SVETA GORA  ob 10.00: po namenu

Ponedeljek, 03.09.  sv. Frančišek Borgia, redovnik

BOVEC, kp.  ob 18.00:  za zdravje

Torek, 04.10.    sv. Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj

BOVEC , kp. ob 7.00: v čast apostolu sv. Judu Tadeju

Sreda, 05.10.    sv. Marija Favstina Kowalska, redovnica

LOG ČEZSOŠKI  ob 18.00:  kvatrna maša

LOG ČEZSOŠKI  ob 18.00:  vsi ++, Log Česzsoški 7

Četrtek, 06.10.    sv. Bruno, redovnik in ustanovitelj kartuzijanov

BOVEC, kp..  ob 18.00:  ++Justina in Jožef Mašera, Brdo52

SRPENICA  ob 18.00:   p.n. Žaga 102/a

Petek, 07.10.         Rožnovenska Mati Božja, prvi petek

BOVEC, sv. Urh ob 18.00:  za zdravje, Mala vas 10

BOVEC, sv. Urh ob 18.00:  ++Pepca in Jože Vauda, Trg 54

Sobota, 08.10.     sv. Tajda, spokornica, prva sobota

BOVEC, sv. Urh ob 18.00:  +Viktor in + starši Komac, Dvor 47

BOVEC, sv. Urh ob 18.00:   za srečno (uspešno) zdravljenje

NEDELJA, 09.10.     28. NEDELJA MED LETOM

1. LOG ob 8.30: +Aldo, ++starši in bratje Mlekuž, Log 48

2. SRPENICA ob 9.30: +duhovnik Alojz Munih

3. BOVEC ob 10.00: za župljane

4. SOČA  ob 11.30: +Lilijana in ++Flajs, Soča 96

 

OZNANILA:

  

Mesec rožnega venca: V cerkvi se bo molil rožni venec povsod kjer bo sveta maša; molitev se bo začenjala pol ure pred uro svete maše.

Karitas-mladi:  Srečanje bo v torek ob 14.00 v veroučnih prostorih v Bovcu.

Seja ŽPS: Seja ŽPS bo v četrtek po sveti maši.

Prvi petek: Obiskala bova bolne in stare in jim prinesla sv. obhajilo. Možnost sv. spovedi bo v Bovcu pol ure pred sv. mašo; češčenje pred Najsvetejšim bo uro pred sveto mašo, ko se lahko pridružite molivcem ŽRV pri njihovi molitvi.

Letno srečanje molivcev ŽRV: bo v petek, 07.10. Program srečanja: Ob 17.00  molitvena ura pred Najsvetejšim, ob 18.00 sveta maša z nagovorom, po sveti maši druženje v župnišču.

Molitvena skupina: se bo zbrala k molitvi v Bovcu v četrtek v kapeli ob 17.00, na Srpenici pa v soboto ob 18.00.

Teden za življenje (02.-09.10): Program tedna: Nedelja, 02.10., Brezje: 15.00 molitvena ura za življenje, 16.00 sv. maša; Četrtek, 06.10., Teološka fakulteta Ljubljana ob 18.00: Okrogla miza »Klic po smrti ali klic po pomoči? O vprašanjih evtanazije«. Spremljanje po medmrežju: Duhovna misel ob Božji besedi in drugi prispevki na https://gibanjezazivljenje.si/.

 Shod kmetov na Ponikvi:   Srečanje na rojstnem kraju bl. Antona Martina Slomška, ki poleg šolstva zavetnik kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, se bo pričelo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, kjer bo ob 12. uri ob somaševanju duhovnikov mašo daroval celovški škof dr. Jože Marketz. Avtobus bo odšel tudi iz Posočja.

 

URADNE URE:

ponedeljek: 09.00-11.00 in 15.00-17.00; četrtek, 09.00-11.00 in petek, 09.00-11-00 in 15.00-17.00

 
PRILOŽNOST ZA DUHOVNI POGOVOR OZ. SVETO SPOVED:
Bovec, župnišče, sobota, 08.00-09.00 in župnijska cerkev sv. Urha, 18.30 - 19.00.
 
ŽUPNIJSKA KARITAS:
ponedeljek, 16.00 - 17.00.

 

Slomškova nedelja

Anton Martin Slomšek se je rodil 26.11.1800 na Slomu pri Ponikvi. Šolo je obiskoval v vaški nedeljski šoli, v Celje in Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Prešernom, ter v Senju in Celovcu. Novo mašo je po duhovniškem posvečenju obhajal septembra 1824.

Pastoralno delo je začel kot kaplan na Bizeljskem in nato v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tod je šel v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, kjer je ostal do leta 1838. Pot ga je vodila v Vuzenico, kjer je bil šest let dušni pastir. Leta 1844 so mu dodelili službo kanonika na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem. Po dveh letih kanoniške službe se je vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Štiri mesece po zadnjem imenovanju je bil 5. julija 1846 v salzburški stolnici posvečen v škofa.

Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil potujčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes. Mesto Maribor je postalo škofijsko središče in je doživelo razcvet v kulturnem, šolskem, versko-duhovnem in narodnostnem smislu.

Slomšek je bil velik kulturni delavec. Zavedal se je, da napredek raste s pomočjo pisane besede in zato je tudi sam veliko pisal. Dela je oblikoval od študentskih pesmi in kratkih pripovedi, mnogih, kasneje ponarodelih pesmi, do pridig, številnih člankov v Drobtinicah in v različnih časopisih, vzgojnih knjig, kot npr. Blaže in Nežica v nedeljski šoli, vse od opisov velikih slovenskih osebnosti do življenjepisov svetnikov ... Njegovo ustvarjalno pot je zaznamoval velik opus, saj je že v času njegovega življenja skupaj s ponatisi izšlo kar 50 tiskanih del. Kulturno delo je želel širiti tudi z dobrimi in cenovno dostopnimi knjigami. Oblast mu tega leta 1845 ni omogočila, zato je začel izdajati zbornik Drobtinice, ki je dolga letu prihajal v tisoče slovenskih domov. Šest let kasneje je zaživela Mohorjeva družba, ki vse do danes opravlja pomembno kulturno in literarno poslanstvo.

Škof Slomšek si je močno prizadeval za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni župnij.

Njegovo delo je za slovenski narod postalo kulturni spomenik. Zaradi kreposti, ki so ga v življenju odlikovale, in velikega dela ki ga je naredil, je stekel postopek za njegovo beatifikacijo, ki je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru do leta 1962 in je trajal 37 let. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je po 37-ih letih končal 19. septembra 1999 z beatifikacijo. Državno tajništvo Svetega sedeža je 15. februarja 1999 sporočilo, da Kongregacija za zadeve svetnikov potrjuje, da bo papež Janez Pavel II. (1978–2005) 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil častitljivega Božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega.

 

MOLITEV ZA NOVEGA ŠKOFA:

Škofje ordinariji so po 75 letu starosti dolžni ponuditi papežu svoj odstop; tako je storil tudi naš škof ordinarij dr. Jurij Bizjak. Papež je njegov odstop sprejel in sedaj se dogajajo potrebni postopki za izvolitev novega škofa ordinarija. Zavedamo se, da Cerkev vodi Sveti Duh in zato se v molitvi obračamo nanj, da On izbere kandidata za vodenje krajevne Cerkve. Škof Jurij to dobro razume in prosi za molitev s katero se tudi sam obrača na Boga:  

Ti, Gospod, si naš Pastir!

Mi smo tvoje ljudstvo in čreda tvoje paše.

Ti poznaš srca vseh in Ti že veš, kdo bo prihodnji pastir naše škofije.

Pomagaj nam, da bomo našli tistega, ki bo hodil pred nami in nam kazal pot,

ki bo hodil za nami in pobiral utrujene,

ki bo hodil med nami in nas vabil k spreobrnjenju.

Dobri Pastir, usliši našo prošnjo,

ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.