9. dan: V ŠOLI SVETEGA JOŽEFA ODKRIVAJMO PRAVO OČETOVSTVO   Znamenje križa: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. Vabilo k zbranosti: Vzamem si nekaj minut, da se umirim. Prisoten sem prav v tem trenutku. ... Umirjeno diham. Ob sebi pustim vse skrbi in nemir ter z zaupanjem sprejmem prisotnost Boga, ki je tukaj ob meni ine me ljubi. Molitev k Svetemu Duhu: Sveti Duh, ti, ki si Luč, ti, ki si Tolažnik, prosim te, da danes vodiš mojo molitev. Napolni me s svojo nežno navzočnostjo in moje srce odpriraj za Božjo ljubezen. Naj se v meni krepita vera in zaupanje. Razmišljanje papeža Frančiška (besedilo Apostolskega pisma Patric cored - S srcem očeta): 7. Oče v senci Poljski pisatelj Jan Dobraczyński v svoji knjigi Očetova senca, v obliki romana pripoveduje o življenju sv. Jožefa. S sugestivno podobo sence opredeli Jožefov lik, ki je v odnosu do Jezusa zemeljska senca nebeškega Očeta: pazi nanj, ga varuje, se nikoli ne loči od njega, da hodi po njegovih stopinjah. Pomislimo, na kaj Mojzes spominja Izraela: »V puščavi […] si videl, kako te je Gospod, tvoj Bog, nosil, kakor človek nosi svojega sina, vso pot« (5 Mz 1,31). Tako je Jožef vse svoje življenje uresničeval očetovstvo. Očetje se ne rodijo, očetje postanejo. Oče se ne postane samo zaradi tega, ker ima otroka, ampak ker je odgovorno prevzel skrb zanj. Kadar koli nekdo prevzame skrb  za življenje nekoga drugega, v nekem smislu v odnosu do njega uresničuje očetovstvo.  V družbi našega časa je pogosto videti, da otroci nimajo očeta. Tudi današnja Cerkev potrebuje očete. Opomin sv. Pavla, namenjen Korinčanom, je vedno aktualen: »Čeprav bi namreč imeli deset tisoč vzgojiteljev v Kristusu, vendar nimate mnogih očetov« (1 Kor 4,15). Potrebno bi bilo, da bi vsak duhovnik ali škof lahko dodal tako kakor apostol: »V Kristusu Jezusu sem vas namreč po evangeliju rodil jaz« (prav tam). Galačanom pa pravi: »Otroci moji, ki vas ponovno rojevam v bolečini, dokler ne bo v vas oblikovan Kristus« (4,19). Biti oče pomeni vpeljati otroka v izkustvo življenja, resničnosti. Ne ga zadrževati, ne ga zapirati, ne ga posedovati, ampak ga usposobiti za odločitve, za svobodo, za odhode. Morda je izročilo zaradi tega Jožefu poleg vzdevka oče dalo še vzdevek »najčistejši«. Ne gre za zgolj čustveno oznako, ampak za povzetek zadržanja, ki izraža nasprotje posedovanja. Čistost je svoboda od posedovanja na vseh področjih življenja. Šele ko je ljubezen čista, je v resnici ljubezen. Ljubezen, ki hoče posedovati, na koncu vedno postane nevarna, zapira, duši, onesrečuje. Bog je človeka ljubil s čisto ljubeznijo, ko ga je pustil svobodnega tudi za to, da se zmoti in se postavi proti Njemu. Logika ljubezni je vedno logika svobode in Jožef je znal ljubiti na izredno svoboden način. Samega sebe ni nikoli postavljal v središče. Znal je stopiti iz središča ter postaviti v središče svojega življenja Marijo in Jezusa. Jožefova sreča ni v logiki žrtvovanja sebe, ampak v darovanju sebe. V tem možu nikdar ne zaznamo razočaranja, ampak samo zaupanje. Njegov vztrajni molk se ne poglablja v pritožbe, ampak vedno v konkretna dejanja zaupanja. Svet potrebuje očete, odklanja gospodarje, odklanja torej tiste, ki hočejo posedovati drugega, da bi zapolnili svojo praznino; odklanja tiste, ki avtoriteto zamenjujejo z avtoritarnostjo, služenje s servilnostjo, soočenje z zatiranjem, dobrodelnost s socialnim skrbstvom, silo z razdejanjem. Vsaka resnična poklicanost se rodi iz darovanja sebe, ki pomeni dozorevanje preproste žrtve. Tudi v duhovništvu in v posvečenem življenju se zahteva ta vrsta zrelosti. Kjer neka zakonska, celibaterska ali deviška poklicanost ne doseže zrelosti darovanja samega sebe in se ustavi samo na logiki žrtve, je v nevarnosti, da izraža nesrečo, žalost in razočaranje, namesto da bi postala znamenje lepote in veselja v ljubezni. Očetovstvo, ki se odpove skušnjavi, da bi živelo življenje otrok, vedno odpira še neznane prostore. Vsak otrok vedno nosi s seboj skrivnost, nekaj neznanega, ki se lahko razodene samo s pomočjo očeta, ki spoštuje njegovo svobodo. Očeta, ki se zaveda, da izpolnjuje svoje vzgojno delovanje in v polnosti živi očetovstvo samo takrat, ko je postal »nepotreben«, ko vidi, da otrok postaja samostojen in sam stopa po poteh življenja; ko se postavi v položaj Jožefa, ki je vedno vedel, da ta otrok ni njegov, ampak je bil samo zaupan njegovi skrbi. V bistvu je na to mislil Jezus, ko je rekel: »Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih« (Mt 23,9). Kadar koli se znajdemo v položaju, da moramo uresničevati očetovstvo, se moramo vedno spominjati, da nikoli ne gre za posest, ampak za »znamenje«,  ki napoti na višje očetovstvo. V nekem smislu smo vsi vedno v Jožefovem položaju: senca edinega nebeškega Očeta, ki »daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Mt 5,45); in senca, ki sledi Sinu. Milost, za katero prosim: Gospoda prosim, naj mi na priprošnjo sv. Jožefa pomaga postati oče po nejgovem srcu: oče, ki spoštuje svobodo in si prizadeva predvsem za dobro svojega otroka. Zaupam mu tudi svoje omejitve, svojo nepotrpežljivost, jezo, teževe s katerimi izvršujem pravično avtoriteto nad osebami, ki so mi zaupane. Prosim ga, naj mi pomaga, da bom v svoji notranjosti doumel pravično očetovstvo. Svetniki osvetljujejo: "Svetega Jožefa je Bog poklical, da bi neposredno služil Jezusu in njegovemu poslanstvu z izvrševanjem svojega očetovstva. Prav s tem je v polnosti časa sodeloval v veliki skrivnosti odrešenja in bil resnično "služabnik odrešenja" " sv. Janez Krizostom Premišljevanje Božje besede: Zapomnim si Jezusov stavek in si ga čez dan večkrat ponovim: "Na zemlji nikomur ne pravite "oče", kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesiih. Mt 23,9 Molitev papeža Frančiška k svetemu Jožefu: Pozdravljen, Odrešenikov varuh                      O blaženi Jožef, in ženin Device Marije.                                      tudi nam pokaži, da si oče, Tebi je Bog zaupal svojega Sina;                      in nas vodi po življenjski poti. vate je Marija položila svoje zaupanje;            Izprosi nam milost, usmiljenje in pogum, ob tebi je Kristus postal mož.                           in nas varuj vsakega zla. Amen. Blagoslov: Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/949