Triglav: Prvič je bil Triglav omenjen leta 1701 ob predstavitvi Bleda. Tedaj je gorjanski župnik Matija Ločnikar označil najvišjo goro kot Veliki Terglau. Še prej, v 17. stol., je bovški glavar upodobil Triglav (brez imena) na reliefu, ki predstavlja bovško gospodarstvo.1 Prvi dokumentirani vzpon na Triglav je bil vzpon 4 srčnih mož 25. avgusta leta 1778. Vrh Triglava je od Dovške občine kupil Jakob Aljaž in uresničil idejo, ki se mu je porodila po prvem vzponu na Triglav, leta 1887 ter je na vrhu Triglava leta 1895 postavil stolp, danes poznan kot Aljažev stolp. Dogodek je tako opisal: »Bilo je krasno vreme, navzoči so bili na vrhu: pevovodja Matej Hubad, tržaški tovarnar Gassner, jaz in moja dva delavca Požganc in Kobar. Požganc vrže dinamitni naboj, ki močno poči, zamašek šampanjske buteljke skoči kvišku s pokom, mi zapojemo: Ave, maris stella (Zdrava, morska zvezda), potem Triglav, moj dom in otvoritev je bila končana.« 2 Leta 1991 smo stopili na Triglav naše samostojnosti. Župnik Karol Perinčič v članku Nova Švica že leta 1899 zapiše: »Triglavov strmi greben dela goriško-kranjsko mejo (25 km daleč) in ima najvišje gore na Primorskem – tretjo glavo ima na kranjski strani. Že večkrat se je govorilo in čitalo v knjigah in listih vprašanje, čigav da je Triglav. Kakor na severu, tako tudi vzhodu teče meja med Primorskim in Kranjskim po najvišjih Alpah. Tako deli Triglav Kranjsko od Primorskega. Zato ni prav reči, da je Triglav kranjski, ali gorenjski, ker se ga Primorci ravno tako lastimo, kakor sosedje Kranjci. Še z večjim ponosom se oziramo mi nanj kakor sosedje, dasi so ga že tolikokrat opeli (opevali). 3 Vendar smo v dosedanjih pripovedih že spoznali, da gora z 2864 metri ni samo ogromna kamnita gmota, je tudi oživljena z dušo in duhom in je simbol slovenstva. Župnik Jakob Aljaž je nanj postavil stolp zardi svojega mota: »Ohraniti slovensko lice slovenskim goram.« Triglav je pa tudi turn katedrale stvarstva in vere koder biva naš slovenski rod. In Triglav je tudi pomnik, da ne bi pozabili da so tu živeli naši predniki in da lahko tu živimo tudi mi, če ne zatajimo vere in naroda. Kozmološka razsežnost vere je v krščanstvu zelo zastopana, zato je vsako povezovanje s prvobitnimi verstvi krščanstvu sorodno. Kristjani imamo oba največja krščanska praznika vezana na kozmološka pojava sončnega obrata in prve polne pomladanske lune, naša svetišča so praviloma orientirana proti vzhodu in cerkve niso nadomestek za Božje stvarstvo. Glede tega mi je zelo ljuba in povedna zgodba župnika v Bovcu in Logu pod Mangartom, Slavka Černigoja: K njemu je prišel (direktor  spomeniškega varstva) in ga prosil če bi lahko poslikal notranjost cerkve; v Logu pod Mangartom je stopno poslikavo naredil naš veliki slikar Ivan Grohar. Bil pa je lep sočen dan, Mangart in Jalovec sta se kopala v soncu. Gospod Slavko mu je odgovoril, naj se obrne - s pogledom proti cerkev je kazal očakoma hrbet - in naj slika čudovito Božje stvarstvo, kajti kaj takšnega v cerkvi ne bo mogel najti. Prav tako so zornice v Adventu, povezane z obiskom svete maše ob zori, oziroma ob svitu in jim na Koroškem pravijo svitna, kar bi lahko bila ena od razlag za Svitnjak nad bovškim poljem, oz. Svinjak vendar v pomenu sviti, kot se zvijejo skupaj dve niti v našem primeru pa dve reki pod njim, to je Soča in Koritnica. Zato pod vprašaj postavljam tudi mnoge velike besede o nasilnem pokristjanjevanju, ki se vlečejo kot jare kače po lenobnosti naših nerazmišljanj. Ta Triglav vrhovni bog vseh treh svetov (zemlje, neba in podzemlja), ta riba faronika in riba kot simbol krščanstva, ta roža mogota in roža Marija (in še črna Marija in tudi črni sv. Peter v Rimu) si niso tako zelo vsak sebi, kot bi človek pričakoval in zahteval.   NALOGA: Kaj je Triglav tvojega življenja – premisli?! __________________________________________________________________________________ Darinka Kladnik, Slovenija v zgodbah, str. 132 Darinka Kladnik, Slovenija v zgodbah, str. 130-131. Karol Perinčič, Primorska Švica, str.372, v Dom in svet leto 1899.   Fotografija s svetovnega spleta Fotografija s svetovnega spleta  https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/933