Obletnice Obletnice so pomembne, ker so - to lahko rečemo - milostni trenutki, ki človeku omogočajo poglobitev znanj in čutenj. Človek se, če izpustimo osebne obletnice, zave kot nekdo, ki je del širše skupnosti; bolj kot je obletnica univerzalna, bolj človeka dela svetovljana, res pa je, da od njega zahteva tudi večji napor, da presega ozkost provincialnosti. Morda bi ta opis kdo označil za nekakšno boemstvo, vendar ni. Človek mora biti ponosen na svoje korenine, na svoj kraj, svojo domačijo in svojo očetnjavo, vendar mora dopustiti duhu da se širi v višave, kot drevo ki raste kvišku hitreje, če so mu na tej poti postavljene ovire, da bi prišlo do svetlobe in zadihalo z vsemi pljuči. Papeževa okrožnica »Fratelli tutti (Vsi smo bratje)«1 govori o tem, kar je staro kot je staro krščanstvo in je hkrati zelo zahteven cilj proti kateremu gremo, žal kot vedno z mnogimi stran potmi, da bi se zavedali, da smo ljudje istega planeta, da smo Adami, zemljaki, oziroma zemljani.  Krščanstvo nosi v sebi ta naboj od začetka, ker smo božji in je svet božji smo državljani planeta, nič manj. Pri tem je seveda zelo zanimivo, da pri tej univerzalnosti Cerkve ta med vsemi institucijami najbolj brani nacionalnost, posameznost, svojskost. Se zdi kot paradoks, kor nasprotje, pa ni. Pregovor lepo pravi (po spominski priredbi): Kdo bo (naredil), če ne ti in vendar kdo si, če si sam. Ko govorimo o družbenih obletnicah, seveda ne smemo pozabiti na osebne obletnice naših najdražjih in nas samih; to so dogodki, ki nas trgajo iz množice in nam dajejo p-osebost. Zame je še vedno zelo zanimivo vprašanje praznovanja rojstnega dne, kaj nam pravzaprav sporoča in kaj mi z njim sporočamo. Lahko nam govori o največjem Božjem daru življenja, ki nam ga je Bog podaril, lahko nas postavlja ob bok Jezusa, Marije in Janeza Krstnika za katere Cerkev obhaja praznik na dan njihovega rojstva.2 Ta misel »se postavljamo ob bok« lahko govori o pobožanstvenju, približevanju in ponižnosti ali pa o sekularizaciji, oddaljevanju in prevzetnosti. Nianse ali pa tudi ne?! 3 Poglejmo si nekaj obletnic (zgolj na hitro navržene): Leto 1992:  800-letnica prve omembe župnije Bovec. Leto 2000: 2000-letnica Odrešenikovega rojstva; 100-letnica orgel v soški cerkvi; 100-letnica rojstva in 25-letnica smrti slikarja Toneta Kralja; Leto 2017/18: 100-obletnica konca soške fronte oz. I. svetovne vojne. Leto 2020: 20. obletnica plaza v Logu pod Mangartom. Leto 2021: 30 let samostojne Slovenije; 25-letnica papeževega obiska v Sloveniji (papež Janez Pavel II. je v Postojni praznoval svoj rojstni dan); Leto 2022: 25-letnica zadnje nove maše v Bovcu Leto 2023: 200-letnica posvetitve cerkve sv. Jožefa v Soči; 80-letnica padca fašizma; 80-letnica Golobarja in 80-letnica Strmca; 20-letnica skavtov Stega Bovec I.; 10-letnica Odraslih skavtov Buški gamsi. In še pogled v prihodnost: Leto 2024: 80-letnica poslikave cerkve v Soči. Leto 2025: Jubiljeno sveto leto v Katoliški cerkvi z naslovom »Romarji upanja«; Leto 2036: 300-letnica posvetitve sedanje cerkve sv. Urha.   NALOGA: Še sam razišči katero od obletnic! __________________________________________________________________________________ Papež Frančišek, Okrožnica Vsi smo bratje (Fratelli tutti), Cerkveni dokumenti 165, Družina-Ljubljana 2020. V Katoliški Cerkvi se praznujejo rojstni dnevi samo navedenih treh oseb: Jezusa, Marije in Janeza Krstnika, pri ostalih se običajno praznuje smrtni dan, kot dan za nebesa. Zanimiva pri tem razmišljanju je polemika, da bi Kulturni praznik iz dneva Prešernove smrti, prestavili na dan njegovega rojstva.  https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/929