COVID-19 in resnična tragedija Korona virus, ki je pustošil od leta 2019 in se upajmo umirja, je pustil za sabo polno mučnih zgodb in tudi trpljenja in smrti. Bolezen, ki je dobila pandemične razsežnosti, saj je zajela ves svet, je spominjal na svetovni vojni, vendar z določenimi izjemami, ki jih je lepo ubesedila neka starejša gospa: »Med vojno ni bilo prepovedi iti v cerkev in k sveti maši.« Pandemija je prinesla tudi to, prepoved obiska cerkva in svetih maš; prepovedana je bila tudi blagoslovljena voda v kropilnikih. Zdelo se je, da nas je zadelo največje trpljenje, kar ga je mogoče, vendar me je naključen obiskovalec pokopališča v Soči opomnil na to, kaj je zares tragedija. Na pokopališče v Soči, na nagrobniku, ki je ob zidu levo od vhoda je grob družine Klavora, kjer je zabeleženo, da jim je tistega usodnega leta 1896 v mesecu maju in juniju umrlo pet otrok: Mihael (12.05., 11 let), Marija (15.05., 9 let), Franc (26.05, 6 let), Jožef (29.05, 20 dni), in Jožefa (14.06., 1 leto).1 Obiskovalec ni pozabil na to, da je ob tem zanj pretresljivem dogodku (odkritju te družinske tragedije) dal za svete maše in zapisal: »Vse težave in celo žrtve današnje pandemije koronavirusa zbledijo, če pomislimo na takšne tragedije, ki nekoč sploh niso bile tako redke.« Tistega leta je v Soči zaradi »mumsa« 2 umrlo 13 otrok, starih od 20 dni do 16 let. V Oznanilni knjigi župnije Soča je za leto 1900 zabeleženo oznanilo glede cepljenja otrok: »Dne, 26. tega meseca (maja), to je v soboto pride g. zdravnik iz Bovca cepit otrokom Kozice ali runje otrokom. Cepil bo ob 4. popoldne: 1. otrokom, ki so rojeni od aprila lanskega leta do konca marca tega leta; 2. otrokom rojenim od 01.04.1889 do 30.03.1890. Dolžni so priti vsi ti otroci.« 3 Leta 1901 je zabeleženo podobno oznanilo: »V petek (05.06.) pride zdravnik cepit Kozice. Matere prinesite otroke, kateri so rojeni od 1. maja lanskega leta do 30. aprila tega leta ob osmi uri. Dolžni so tudi priti otroci, ki so stari 10. let.« 4 Seveda je bila tudi pandemija tragedija, vendar, kot je pravilno ugotovil obiskovalec pokopališča in kot kažejo podatki o smrti ni vplivala na tolikšno število smrti, kot »mumps«, za katerega danes v Sloveniji verjetno nihče ne umre. Imela pa je drugačne razsežnosti, katere se že kažejo, nekatere pa se bodo pokazale šele čez čas. Ta bolezen je močno razdvojila ljudi med seboj, vnesla je med ljudi strah in nekakšno »farizejsko pravičnost«, kjer je največ štelo to, če si se natančno držal predpisov. Morda se je zgodilo prvič v zgodovini, da se je bolj skrbelo za vse ostale, kot za otroke in da so otroci bili prikrajšani za družbo non in nonotov, »da jim ne bi kaj prinesli«. Zgodil se je množični pojav »teorij zarote«, katere so se v večini primerov uresničile, tako da moramo kot ljudje in kot družba ponovno razmisliti o virih verodostojnih informacij ali preprosto povedano, razmisliti moramo komu bomo verjeli. Kajti svet je zgrajen na veri, če hočemo ali ne, ker je človekovo življenje prekratko, da bi vse informacije preverjal. In katere moralne avtoritete so po tej pandemiji ostale?! NALOGA: Poišči Jezusove besede: »Ta bolezen ni za smrt« in razmisli o njih; ali: Pokopališča so zakladnica mnogih podatkov, seveda predvsem kraj molitve in razmisleka o večnosti. Obišči ga! __________________________________________________________________________________ Liber defunctorum (mrliška knjiga) II., Soča 1874 -; Trent 1972 -. Iz svetovnega spleta: Mumps je akutna virusna bolezen, katere razširjenost se je med cepljenimi otroci zelo zmanjšala. Bolezen povzroča virus iz družine paramiksovirusov, okužba pa prizadene predvsem žleze slinavke. Močnejša okužba lahko zajame centralni živčni sistem, trebušno slinavko ali moda. Čeprav za mumpsom lahko zboli vsak in kadarkoli, se to najpogosteje dogaja v obdobju med 5 do 15 let. Obvezno cepljenje kot preventiva proti mumpsu poteka v starosti med 12. in 15. mesecem ter v predšolskem obdobju. Gre za mešano cepivo proti ošpicam, rdečkam in mumpsu, večina otrok ohranja imunost. Mumps se prenaša kapljično, s kihanjem, kašljanjem in celo s smejanjem, lahko pa se prenese tudi s pitjem iz kozarcev, ki so jih uporabljale okužene osebe. Inkubacijska doba traja okoli 18 dni. Oznanila Soča, 1.1.1898 – 25.5.1902. Oznanila Soča, 1.1.1898 – 25.5.1902.  https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/928