18. DAN: Marija Snežna in Marija Pomagaj in sveta znamenja Ena od štirih velikih bazilik v Rimu 1 je tudi bazilika Maria Maggiore ali Marija Snežna, pri nas jo tudi imamo, na Skali. Mesto (in ne mesto) je impozantno, zgradba bolj skromna, vsebina identična. Tako kot je cerkev zrasla na kraju, kjer je bil 5. avgusta v Rimu sneg, tako je bilo tudi na Skali. Vas na Skali ima skupaj z Vasjo pod Skalo svojo baziliko, prav tako jo ima Soča in Mišja vas (kapela v hiši duhovnika in skladatelja Avgusta Ipavca), Lemovje je brez ljudi, prav tako zadnja Lepena. V baziliki v Rimu je najstarejša upodobitev Device Marije, naslikal naj bi jo sv. evangelist Luka, ki je bil zdravnik in tudi slikar. Tudi v kapelici na Sklali je lepa upodobitev Device Marije, le da dosti mlajša. Na skali sem obiskoval Amalijo Kravanja za prve petke. Dobro se spomnim enega najinega pogovora, ko je rekla: »Gospod, včasih je bilo slišati vsaj kravji zvonec!«, tedaj sem globoko začutil kaj je to osamljenost in kam gre ta svet, ki tako zelo ljudi individualnost, ki pravzaprav pomeni osamitev in osamljenost. Vera pa je vedno skupnost, brez nje je pravzaprav ni, lahko je le prepričanje, svetovni nazor, … Kakšna je zgodba kapelice na Skali zvemo v knjigi Vlaste Terezije Komac, Na bovškem polju križ stoji, kjer si lahko preberemo zgodovino znamenja na Opočilu, kraju, kjer so se domačini odpočili oziroma zamenja Na polici. V knjigi izvemo zakaj je kapelica posvečena Mariji Snežni: »Kapelo je 5. avgusta 1943 blagoslovil soški župnik Herman Srebrnič. Takrat je bila ob njej slovesna sveta maša, h kateri je prišlo veliko ljudi iz bližnje okolice in vojaki z godbo na pihala. Narodno zavedni župnik je pridigal v slovenščini, kar je bilo v tistem času strogo prepovedano. Vsi so bili presenečeni, ko je med blagoslovom začelo snežiti. Tako so kapelo posvetili Mariji Snežni«. 2 Ob cerkvi pa je kapelica, Marije pomočnice kristjanov ali Marije Pomagaj. Ta kapelica s cerkvijo svetega Jožefa tako zelo govori o preteklosti in sedanjosti. V soški oznanilni knjigi najdemo lep zapis: »V torek je praznik sv. Jožefa, patrona naše cerkve in dežele; sv. maša z ofrom kot po navadi.« Zapis govori o tem, da je bil sv. Jožef zavetnik notranjeavstrijskih dežel, kamor smo spadali tudi naše dežele. Marija Pomagaj pa je bila leta 2019 razglašena za zavetnico Slovenije 3, od takrat obhajamo njen god v Sloveniji kot slovesen praznik. Marija Pomagaj je zavetnica božje poti na Brezjah, pri nas pa imamo kapelo, njej posvečeno v Logu Čezsoškem. Sv. Janez Zlatousti jo je leta 345 prvi klical Marijo s tem nazivom. Po zmagi krščanskega ladjevja nad turškim v bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571 je papež Pij V. uvedel praznik Rožnovenske Matere božje, v lateranske litanije pa so uvrstili vzklik: »Pomoč kristjanov, prosi za nas!« Marijini priprošnji so pripisovali tudi zmago kristjanov nad Turki pred Dunajem 12. septembra 1863 (ta dan je postal praznik Marijinega imena). Velik apostol Marije Pomočnice je bil sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev in (skupaj s sv. Marijo Mazarello) družbe Hčera Marije Pomočnice. Papež Pij VII. pa je 24. maja 1814 ob vrnil v Rim iz Napoleonovega ujetništva odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. V Sloveniji je skoraj 50 cerkva in kapel posvečenih Mariji Pomočnici kristjanov. Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 (v letu papeževe rešitve iz Napoleonovega ujetništva in uvedbi praznika) iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil. Tako se pred cerkvijo v Soči človek res dobro počuti, saj stoji pred nekdanjim zavetnikom dežele, ki je tudi zavetnik Vesoljne Cerkve in pred sedanjo zavetnico naše dežele (države) Marijo Pomagaj, obenem pa pod lipo, ki je simbol slovenstva, čeprav jo bomo zaradi neodgovornega dela verjetno izgubili, vendar imamo drugo pred pokopališčem, ki je mlajša vendar ima zaradi bolj zaščitene lege lepo prihodnost. NALOGA: Obišči kapelico Marije pomočnice kristjanov v Soči ali kapelo Marije pomagaj v Logu Čezsoškem oz. zmoli molitev k Mariji pomočnici:  Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica, naša Gospa, naša srednica, naša besednica! S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. __________________________________________________________________________________ Štiri velike rimske bazilike so: Bazilika sv. Petra, bazilika sv. Pavla izven obzidja, Lateranska bazilika sv. Janeza in Maria Maggiore ali Marija Velika ali Marija Snežna. Vlasta Terezija Komac, Na bovškem polju križ stoji, samozaložba, Bovec  2017, str.75; V citiranem tekstu sem zamenjal besedo ''posvetil'' z besedo ''blagoslovil'', ker je bil to blagoslov in ne posvetitev. Bogoslužni koledar 2023, str. VII., Slovenski pokrajinski koledar je papeška kongregacija za bogoslužje potrdila 7. marca 2019   Arhiv Župnije Bovec: maša pri Mariji Snežni, 02.08.2008   Arhiv Župnije Bovec: notranjost kapelice   Arhiv Župnije Bovec: Marijina podoba na zunanji steni kapelicehttps://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/923