Nov turn in zvonovi Kurat in župnik Karol Perinčič 1 je v članku Nova Švica zapisal: »Ravno v sedemdesetem letu (1893) potem so jo (cerkev) precej povečali, prekrili, popravili, nov zvonik prizidali, nad katerim se zdi nekaterim streha okorna, ki je pa praktične vrednosti, vanj tri nove, precej težke zvonove obesili in dne 15 vinotoka (oktobra) istega leta dokončali. Vsled pooblastila je prenovljeno cerkev blagoslovil pisec teh skromnih vrstic.2 Od Goriške škofije je torej župnik dobil dovoljenje za blagoslov povečane in prenovljene cerkve, ki ga je sam opravil. Hkrati je dan blagoslova sovpadel s 3. nedelja v oktobru, Žegnanjsko nedelje (danes je to zadnja nedelja v oktobru), ko se praznuje spomin posvetitve v vseh cerkvah, kjer ne vedo za točen datum svoje posvetitve. Na ta datum (tretjo nedeljo v oktobru) smo vezali tudi blagoslov po potresu obnovljene cerkve, ki je bil v nedeljo, 20.10.2013, medtem ko smo po potresu obnovljene cerkve in posvetitev oltarja v Trenti vezali na god sv. Ane, ki je bila v nedelja 25.07.2010. Oba blagoslova in posvetitev je je opravil g. škof Metod Pirih. 3 Za povečanje in obnovo cerkve sv. Jožefa so  denar zbirali dalj časa, saj sta zanjo darovala celo oba cesarja: »Pa vendarle je bila ubožna cerkev deležna pozornosti cesarske hiše: cesar Ferdinand I. je po posredovanju goriškega glavarja grofa Coroninija le dva dneva pred svojo smrtjo leta 1875 cerkvi doniral 400 goldinarjev za nove zvonove, cesar Franc Jožef pa se je je z denarnim zneskom spomnil ob obisku Kanala leta 1882.« 4  Karol Perinčič je v članku Primorska Švica zapisal: »Vse delo in priprave so stale brez nekaj rabot 4200 goldinarjev, h katerim je prispeval g. Matija Jonko iz Bolca s 1000 goldinarji.« Zanimivo pri vsem skupaj je, da župnik v članku ni omenil darov obeh cesarjev. 5 Cerkev v Trenti je do zvonika prišla leta 1908, prej so bili zvonovi obešeni v leseni preslici. Najstarejši trentaski zvon je v Trentarskem muzeju, vlit je iz domače železove rude in nosi letnico 1717. Zgodba zvonov je vselej nekaj posebnega. Vedno, ko je vojska začela jemati zvonove je to pomenilo njen propad, vendar se je to v zgodovini vedno znova dogajalo. V prvi svetovni vojni je Avstro-Ogrska 1. maja 1917 vzela 2 zvona (405 kg. in 280 kg.) 6 v drugi svetovni vojni, 13. oktobra pa Italija prav tako 2 bronasta zvona (557 kg. in 307 kg.) 7  Najprej so odšli, nato so se vračali. Po prvi svetovni vojni je 20.10.1929 bovški dekan Andrej Klobučar blagoslov dva zvonova.8 Po napisu sodeč: »1918 me je zdrobil bes sovražnika, a iz sovražnikovega brona sem oživel, da Italijo z jasnim glasom in Boga opevam 1929.«,  so največji zvon popravili in tako so bili v zvoniku spet trije zvonovi. Na njem je udarjen tudi fascio in letnica 7. 9 Zgodba po 2. svetovni vojni pa je bila sledeča: Italijani so vzeli veliki in mali zvon, tako da je zgoraj omenjeni zvon ostal v zvoniku in je ponovno postal velik zvon. Srednji zvon, ki ga je daroval Friderik Kavs - Štrol, Soča 86 v čast sv.  Jožefu za srečno vrnitev iz Ukrajine leta 1943 je 01.05.1997 blagoslovil kobariški dekan Franc Rupnik. Že pred tem je bil »nabavljen (mali) zvon iz Župnije Trnje pri Pivki. Strošek za zvon v Soči je poravnal g. dekan Franc Rupnik in zvon podaril cerkvi v Soči«.10 Tudi v drugih cerkvah je bila usoda zvonov podobna. V 2. svetovni vojni so Italijani 13 zvonov ali 14 zvonov. Nekaj se jih je  vrnilo. Najstarejši zvon na Bovškem je uničil potres leta 1998, ko se je porušila preslica pri Devici Mariji. Zvon je nosil častitljivo letnico 1606. ________________________________________________________________________________________________________________________________________ NALOGA: Prisluhni zvonjenju zvonov in zmoli molitev Angel Gospodov. _________________________________________________________________________________________________________________________________________ Karel Perinčič, Nova Švica, Dom in svet, 1899, letnik 12, št.11, str.339 – 340 in 371-373. Kronika Župnije Bovec, blagoslovi. Andreja Rakovec, spletna revija Alternator, 16.03.2023, št. 11/2023 Temu lahko botruje dejstvo, da je dar cesarja Ferdinanda prejel kurat Andrej Leban (1869-80), dar cesarja Franca Jožefa kurat Andrej Kravanja (1880-84), kar pomeni da to nista bila njegova predhodnika, temveč ju je nasledil še Franc Kranjc (1884-91), pa vendar … Karol Perinčič je bil v Soči kurat 1891-98, potem pa leto dni župnik do leta 1899, vmes je dve leti (1891-92) upravljal tudi Trento. Dokument je podpisal Vincenc Aljančič Italija je vzela dva zvona: velikega 557 kg., železni kembelj 15 kg., premera 100,5 cm. in majhnega 307 kg., železni kembelj 5 kg., premera 80 cm. Zapisali so da je teža soških zvonov 1388 kg in da lahko vzamejo zvonove v teži 830 kg. Oznanila 01.09.1929, 15. nedelja po Binkoštih: »Novi zvonovi za našo cerkev so že uliti in jih bomo še ta mesec najbrž dobili…« Oznanila 21. nedelja po Binkoštih, 13.10.1929:« Zvonova za našo cerkev sta vlita in jih bomo te dni prejeli. Zato jih bo prihodnjo nedeljo, 20. tega meseca popoldan, bovški g. dekan blagoslovil. Omenil sem že, da je velika večina družin kaj darovala. Prosim, da bi kaj darovale tudi ostale družine, to tembolj, ker sta zvova nekoliko težja in je treba zato nekaj doplačati. O drugih podrobnostih glede zvonov prihodnjič.« Oznanila 22. nedelja po Binkoštih, 20.10.1929: »Če želi še kdo iti za botra pri blagoslovu zvonov, naj se oglasi pri meni po sveti maši. Kdor še ni nič daroval, ponovno prosim, naj kaj daruje, da se pokrijejo stroški.« Oznanila 24. nedelja po Binkoštih, 3.11.1929: Hvala botrom in darovalcem za zvonova.« Mussolini je že leta 1923 v datumih zapisoval “prvo leto dobe fašizma. Izraz »fašizem« izhaja iz latinskega jezika , kjer fascis pomeni sveženj, zvitek, snop, butara, in iz njega je izpeljan italijanski izraz fascio (množina fasci) prav tako v pomenu snop, butara. Cilindrične butare (fasces) s sekiro v sredi so bile v starem Rimu najprej simbol kraljeve in nato republikanske oblasti in so jih na slovesnih prireditvah ali sprevodih nosili lektorji pred najvišjimi oblastniki: pretorji, konzuli, imperatorji. Ponazarjale naj bi enotnost in moč: posamezna palica se da zlomiti, skupina palic (butara) je pa nezlomljiva in utegne biti napadalna, saj vsebuje sekiro. V Italiji je že pred letom 1919 simbol hotel poudariti povezanost Italije z veličino in sijajem starega Rima. Tako simbol kot naziv fascio je pozneje prevzela mussolinijeva politična skupina. Oznanila Župnije Soča-Trenta, 1986-1991; Poročilo kaj in kako se je dello v župnišču v Soči od leta 1981 do mojega odhoda iz Soče 11. avgusta 1988, Vencesal Filipič.   Arhiv Župnije: Popotresna obnova po potresu 2004; cerkev dobi novo bakreno špico; ta na sliki je stara, odstranjena je bila zaradi strohnjenega lesa pod kritino.https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/917