Sedej in Missia in drugi goriški škofje Govorimo o goriški nadškofiji, ki je nastala z ukinitvijo častitljivega oglejskega patriarhata. Zadnji Slovenec na čelu škofije je bil Frančišek Borgia Sedej, v letih 1898 do 1902 pa je bil v Gorici nadškof Jakob Missia, prvi slovenski kardinal. Najbolje, da slišimo kar vsa imena goriških nadškofov od ustanovitve 6. julija 1751 do 1951. Knezonadškof Karel Mihael grof Attems (1711-1774) 1                                     (1752 – 1774) Knezonadškof Rudolf grof Edling (1723-1803)                                         (1774 – 1784) Škof Franc Filip grof Inzaghi (1731-1816)                                                (1788 – 1816) Nadškof Jožef Walland (1763-1834)                                                       (1819 – 1834) Knezonadškof Franc Ksaverij Luschin (1781-1854)                                  (1835 – 1854) Knezonadškof Andrej Gollmayr (1797-1883)                                           (1855 – 1883) Knezonadškof Alojzij Matej Zorn (1834-1897)                                         (1883 – 1897) Knezonadškof kardinal Jakob Misssia (1838-1902)                                 (1898 – 1902) Knezonadškof Andrej Jordan (1845-1905)                                              (1902 – 1905) Kneznonadškof dr. Frančišek Borgia Sedej (1854-1931)                          (1906 – 1931)                                                  Knezonadškof dr. Karel Margotti (1891-1951)                                         (1934 – 1951) Spregovorimo sedaj o zadnjem, dr. Frančišku Borgia Sedeju, kot smo o prvem Karlu Mihaelu Attemsu. Dodali bomo nekaj še o kardinalu Jakobu Missiju, oba sta pokopana na Sveti Gori, kakor tudi naš zadnji koprski škof msgr. Metod Pirih. Knezoškof kardinal Jakob Missia je bil velik mislec in buditelj slovenske katoliške zavesti. Najprej je bil štirinajst let škof v Ljubljani, potem pa štiri leta, do svoje smrti v Gorici. Njegov programski stavek se je glasil: »Vse obnoviti v Kristusu!« Boril se je za enotnost katoliške Cerkve in od papeža Leona XIII. leta 1899 prejel naziv kardinal svete rimske Cerkve. Spodbujal je češčenje presvetega Srca Jezusovega in Marijine družbe in tako so leta 1899 nastale prve Marijine družbe na Primorskem v Drežnici, na Libušnjem, v Kamnjah in v Pevmi. Deseti goriški knezoškof je bil dr. Frančišek Borgia Sedej. Rodil se je v Cerknem, 10.10.1854, v duhovnika je bil posvečen 26.08.1877 in v škofa 25.03.1906, umrl je 28.11.1931 in bil 3.12. pokopan, tako kot Jakob Missia na Sveti Gori. Nadškofa Sedeja je ob umestitvi pozdravil duhovnik in pesnik  Simon Gregorčič z besedami: »Mož cel na svojem mestu vsakdo bodi, preprost, visok zaseda sedež naj! Mož pravi vedno v časti bo povsodi, ne stol možu, mož stolu da sijaj!« In res je škofijskemu sedežu s svojim življem in delom dal sijaj, saj nadškofa Sedeja poznamo po  njegovem neutrudnem prizadevanju za slovenstvo v času fašizma, po njegovem prizadevanju za versko življenje in vzgojo duhovnikov ter tudi njegovim prizadevanjem za cerkveno umetnost in cerkveno petje. Visoko izobražen je vendar ostal preprost in globo čuteč s potrebami ljudmi, tako je v I. vojni ukazal naj gredo duhovniki v pregnanstvo skupaj s svojimi župljani, sam je odšel s semeniščniki v Stično, med vojno je na mnoge načine blažil stisko ljudi. 1912 je bilo slovesna otvoritev goriškega malega  semenišča, za katerega si je prizadeval od vsega začetka, še bolj pa od leta 1908, ko se je začela njegova zidava. Malo semenišče je tista mogočna zgradba, ki poleg goriškega gradu daje veduto mestu Gorica in sedaj v njej domuje Goriška Univerza. Leta 2001, ob 70-letnici smrti goriškega nadškofa Sedeja, je Tomaž Pavšič napisal knjigo o njegovem življenju in delu. Tisto leto so v spomin na zaslužnega škofa njegov doprsni kip, ki ga je izdelal kipar Evgen Guštin, odkrili v Cerknem, na Sveti Gori in v Novi Gorici. Ta dva velika Slovenca sta bila tudi v naših krajih. V opombi si lahko preberemo o tem, kolikokrat sta bila pri nas ob priliki svete birme in koliko otrok sta birmala.2 V naših krajih so se mudili vsi navedeni nadškofi (podatkov nimamo samo za drugega in tretjega). Za prvega nadškofa Attemsa vemo, da se je mudil v naših krajih v času svojih vizitacij. Ob priliki prve vizitacije leta 1751 je birmal 4500 otrok. 3 ___________________________________________________________________________________________________________________________ NALOGA: ___________________________________________________________________________________________________________________________ Poimenovanja so povzeta po knjigi Dr. Rudolf Klinec, Zgodovina goriške nadškofije, GMD 1951, razen pri Sedeju, ko sem pri imenovanju uporabil bolj pogosto uporabljeno obliko Frančišek in ne Franc. Iz birmanske knjige župnije Soča 1819. »Goriški nadškof (je ob svoji vizitaciji v Bovcu 25.09.1751) birmal 4500 otrok.« Franc Rupnik, Dva spomina vredna planotarja, v Zbornik Šentviške planote, Ponikve 1998.   slika s spleta: grb nadškofa Sedeja        slika s spleta: nadškof dr. Frančišek Borgia Sedej   IZ BIRMANSKE KNJIGE, SOČA 1819 Leto Kraj Birmovalec Starost birmancev Soča Trenta Drugi Skupaj 1819 Bovec 1 Jožef Walland     43 ?!     43 1823 Soča Jožef Walland   83 49   132 1836 Soča Frančišek K. Luschin   142 53   196 1840 Bovec Frančišek K. Luschin     40 17 1   58 1850 Bovec Frančišek K. Luschin   190 55   245 1856 Soča Andreas Gollmayer     69 24     93 1860 Soča 2 Andreas Gollmayer     86 /     86 1866 Bovec Andreas Gollmayer   141 /   141 1885 Soča Alojzij Matej Zorn   102 /   102 1891 Soča Alojzij Matej Zorn   158 1   159 1898 Soča 3 Jakob Missia   131 6    5 142 1903 Soča 4 Andrej Jordan   70 3   73 1910 Soča 5 Frančišek Borgia Sedej   160 1   161 1918 Soča 6 Frančišek Borgia Sedej   144 / 2 146 1924 Soča Frančišek Borgia Sedej   94 45 2+1 142 1929 Soča Frančišek Borgia Sedej   93 58 2 93 1935 Soča Karel Margotti   66 55 3 124 1942 Soča/Trent 7 Karel Margotti   67 48   115   Birmanske knjige župnij Bovec, Log p. M., Soča in Srpenica začenjajo z letom 1819, župnije Srpenica pa z letom 1820. Birmanska knjiga Trente in Čezsoče ?! V letih 1942, 1948 in 1955 je bila birma v Soči in v Trenti; naslednje birme v letih 1961, 1966, 1971, 1984, 1988, 1992 so bile v Soči, od leta 1994 pa je za soške in trentarske otroke birma v  Bovcu. otroci iz Trente ?! V Trenti nastane ekspozitura 1858 in 1864 vikariat; od tedaj do leta 1961 so birma tudi v Trenti (izjema so birme 1924,1929 in 1935). Birmanci od drugod: 4 iz Bovca, 1 iz Rateč. Birma v Soči je bila 01.07., dan prej je bila birma v Bovcu in tam so bil birmani 4 soški otroci, 1 pa je bil birman 03.07. v Logu. Birma v Soči je bila 04.07., dan prej, 03.07. je bila birma v Bovcu in tam je bil birmanih 5 soških otrok, 1 je bil 05.07. birman v Trenti in 1 06.07. v Logu. V Soči je bilo 17.09. birmanih 77 dečkov in 69 deklic, 1 je bila dan prej 16.09. birmana v Bovcu. Birma je bila istega dne, 14.08. v Soči in Trenti. https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/915