Goriški nadškof Karel Mihael Attems (1752-1774)        Pomembnost prvega škofa novo nastale goriške nadškofije, ki je nastala z ukinitvijo oglejskega patriarhata je bila v tem, da je hotel biti pastir svoje škofije. Če je patriarhe v zgodovini mnogokrat »skrbelo in vznemirjalo mnogo (drugih) stvari« pa za škofa Karla Mihaela Attemsa lahko rečemo, da mu je bilo pomembno »le eno«, ki je potrebno: »Izbral si je boljši del, ki mu ne bo nikoli odvzet.« Hotel je biti pastir svoji čredi po vzoru Jezusa Kristusa, Dobrega Pastirja. Obvladal je vse štiri deželne jezike in v njih pridigal, poučeval verouk in spovedoval, torej slovenski, furlanski, italijanski in nemški jezik. 1 Tudi vsi njegovi nasledniki, ki so bili večino Slovenci, so obvladali jezike svojih vernikov. Attems se je takoj po imenovanju za nadškofa zavzeto lotil duhovne prenove teritorialno izjemno obsežne škofije. Po beneškem zavzetju Furlanije leta 1420 (kar pomeni konec svetne oblasti Oglejskega patriarhata) v Vidmu bivajoči patriarhi nad habsburškim delom patriarhata niso mogli več izvajati redne jurisdikcije, Habsburžani pa so duhovnikom oteževali stik s škofom ordinarijem. Patriarhi so svojo jurisdikcijo izvrševali prek arhidiakonov. Z razmerami v škofiji (ki jih skoraj 300 let niso obiskali patriarhi) se je nadškof Attems seznanil na rednih pastoralnih vizitacijah (1750–67). Kar trikrat je prehodil svojo obsežno škofijo, pregledal vse župnije, samostane in ustanove, zaslišal duhovnike, cerkvene ključarje in zastopnike mest, trgov in vasi ter delil zakramente. 3 Svoja opažanja si je vestno zapisoval. Njegovi vizitacijski zapisniki 4 so izjemen vir za krajevno zgodovino. V njih je podrobno poročal pristojni kongregaciji v Rim o razmerah v nadškofiji. Za poživitev dušnopastirske dejavnosti je nadškof Attems ustanovil 40 novih dušnopastirskih postojank. S številnimi odloki je uredil vprašanje ljudskih pobožnosti, bratovščin in javne morale. Zlasti sta mu bili pri srcu bratovščina svetega Rešnjega telesa in bratovščina krščanskega nauka. 4 Uvedel je duhovne vaje (1751) in pastoralne konference za duhovnike ter ljudske misijone po župnijah. Posebno pozornost je posvetil ponovni pridobitvi kriptoprotestantov na Koroškem. 1754 je v škofijskem domu v Gorici odprl tiskarno, 1756 zavetišče sv. Rafaela za starejše, onemogle in otroke sirote ter 1757 bogoslovno semenišče. Dal je sezidati več cerkva, med njimi cerkev sv. Karla Boromejskega ob bogoslovnem semenišču v Gorici. Zelo se je angažiral za ublažitev lakote leta 1761. V škofijskem domu je leta 1753 ustanovil posojilnico in zastavljalnico in na ta način rešil številne ljudi pred oderuhi. Od svojih duhovnikov je zahteval, da oznanjano božjo besedo vernikom v njihovem materinem jeziku. Za svoje najožje sodelavce si je izbral številne slovenske duhovnike, med njimi za generalne vikarje Petra Adama Supančiča iz Biljane, Ivana Friderika Matka 5, bivšega župnika v Bovcu, in Franca Ksaverja Galičiča iz Vipavskega križa. Slovenci so bili tudi vsi ravnatelji bogoslovnega semenišča: Martin Jabacin (1751–61), Jožef Križman (1761–71), Jožef Kompare (1771–76) in Jurij Polanec (1776–83). V tesnih stikih je bil s svojim prijateljem, stiškim opatom Francem Ksaverijem Tauffererjem, katerega je podrobno seznanjal z razmerami v slovenskem delu goriške nadškofije. Po smrti ljubljanskega škofa Ernesta Amadeja Attemsa (1757) je nadškof Karl Mihel Attems zavrnil predlog Marije Terezije za združitev ljubljanske škofije z goriško nadškofijo. Prav tako je nasprotoval ukinitvi jezuitskega reda in pretiranim posegom državnih oblasti na cerkveno področje.6 1768 je vodil v Gorici škofijsko sinodo, za katero si je zaradi nasprotovanja Dunaja prizadeval vse od 1757. Sinoda je sprejela 45 daljnosežnih sklepov za duhovno in organizacijsko prenovo škofije. Ker je cenzura dunajske vlade črtala skoraj vse pomembnejše člene sinode, nadškof pa ni dobil ustrezne podpore niti v Rimu, Attems sklepov sinode ni objavil v tisku, so pa ostali temeljno izhodišče pastoralnega dela tudi pod njegovim naslednikom. Do Judov je bil zadržan, prizadeval pa si je za združitev katoliške in pravoslavne Cerkve. 1763 je navezal stike z ruskim velikim kanclerjem Mihaelom Woronzowom, ki je obiskal Gorico in skušal prek njega navezati stike tako s pravoslavno Cerkvijo kot ruskim dvorom v Peterburgu. O nujnosti združitve obeh krščanskih Cerkva je pisal tudi papežema Klemenu XIII. in Klemenu XIV. Stike je vzdrževal tudi s škofom iz Sirmia. Teologu Mateju Frančišku Kertiza je naročil, naj preveri Veliki ruski katekizem, delo kijevskega nadškofa Petra Mogile. __________________________________________________________________________________________________________________________________ Naloga: Najdi danes delujoče bratovščine v Cerkvi, kot namig, ena deluje tudi v naši župniji. __________________________________________________________________________________________________________________________________ France M. Dolinar, Novi Slovenski biografski leksikon; Revija Ognjišče leta 1998: »V knjižnici bogoslovnega semeni­šča v Gorici je ohranjenih 62 enot slovenskih rokopisov, od kate­rih je 46 Attemsovih lastnoročnih, 16 pa v prepisu.« Za naše kraje so pomembi: Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije 1750–1759, Gorizia, 1994 in 1762–1773, Gorizia, 2000 (besedilo zapisnikov v latinščini, uvodna besedila v italijanščini, slovenščini in nemščini). »Goriški nadškof (je ob svoji vizitaciji v Bovcu 25.09.1751) birmal 4500 otrok.« Franc Rupnik, Dva spomina vredna planotarja, v Zbornik Šentviške planote, Ponikve 1998. Kot primer opisa bratovščine navajam primer Solkana. Ob prvi vizitaciji 17. 11. 1750 je voditelj – “camerarius” častite bratovščine presvetega Zakramenta častite cerkve Janez Srebrnič tako povedal: “Častita bratovščina je bila pravno ustanovljena 28. 4. 1652. Ima svoja pravila, kot je zapisano v knjigi in jih bratje izpolnjujejo in izvršujejo; proti njim ne morem ničesar reči. Dohodki te bratovščine so: 4 pizinali žita (= 100-120 l) in polovico tega vina, kar eno ali drugo leto nanese štiri ali pet oren, in z miloščino sobratov se vzdržuje, kar je potrebno, kot vosek in drugo. Na dan računov se odgovarja gospodu župniku, gospodu vikarju, kooperatorju in drugim duhovnikom, kot je označeno v računih drugih cerkva.« Attems K. M., Vizitacijski zapisniki 1752-1774 1, Gorica 1994, 61-62. Janez Friderik Matko, rojen na Šentviški gori, 9. januarja 1701 je bil župnik v Bovcu (1740-1756). Bil pa je tudi tesni pomočnik nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Ker je veliko časa manjkal v Bovcu zaradi dela v Gorici in zaradi vizitacij, ki jih je opravljal skupaj z nadškofom je v Bovcu imel osebnega kaplana, ki ga je v tem času nadomeščal. Ob smrti nadškofa (18.02.1774) ga je goriški kapitelj izbral za kapiteljskega vikarja, ki je naznanil nadškofovo smrt in o tem obvestil vso duhovščino in oblasti v Goriški nadškofiji. Umrl je 24.09.1777 v Gorici. Kot primer vmešavanja države v cerkvene zadeve spet navedimo bratovščine: »Jožefinske reforme so zajele tudi verska združenja. Da bi dobila pregled nad njimi in izpeljala predvidene restrikcije, je vlada 30. avgusta 1771 izdala odlok, s katerim je ukazala popisati vse bratovščine in njihovo premoženje ter preveriti njihove dokumente. … . Popisovanje je terjalo več časa, kot so predvidevali, tako da je bilo končano šele v drugi polovici leta 1773. Komisija je morala pridobiti podatke od škofov oziroma ordinariatov v Ljubljani, Gorici, Trstu, Pičnu, Poreču in Pulju ter od redov, ki so delovali na njenem področju, od diskalceatov, avguštincev eremitov, jezuitov, frančiškanov, servitov, cistercijanov, križnikov, malteških vitezov, uršulink, klaris in dominikank.  … Seznam, je bil namenjen izvedbam reform. Po prvotno predvidenem krčenju števila bratovščin in omejitvi njihovega delovanja so prišli na vrsto radikalnejši ukrepi: leta 1781 je Jožef II. njihovo premoženje dodelil šolskemu skladu, leta 1783 pa jih je ukinil.« Ana Lavrič, Bratovščine na Kranjskem leta 1773,  Arhivi letnik 37. številka 1 (2014) str. 109-142.   slika s spleta: Fortunat Bergant - Karel Mihael Attems  https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/914