Zidanje in posvetitev cerkve v Soči: Lepo je da je prišla ta temo pod številko sedem, ki označuje polnost, kar 200-letnica lahko pomeni. Človek kar globoko zadiha ob tej častitljivi obletnici. Koliko držav se je med tem že zamenjalo in oblasti in ljudi?! Da, pred 200-leti je bila posvečena cerkev sv. Jožefa v Soči. Zgrajena je bila skoraj 40 let prej med letom 1786 in 1788, vendar je bila posvečena šele 26.07.1823 na god sv. Ane. 1 Na dan ko je bila cerkev posvečena je škof Jožef Walland podelili zakrament sv. birme 132 otrokom, starih od 1. do 14. leta (dva od njih sta bila starejša in sicer 15. in 17 let), 83 jih je bilo iz Soče in 49 iz Trente. To birmovanje dojenčkov je velika uganka, kot je velika uganka letina 1718, ki je velikokrat omenjena kot datum cerkve v Soči, ki pa je po najverjetneje napačen, leto poprej leta 1717 so v Trenti ulil zvon, ki ga hranijo v Trentarskem muzeju. Dogodek je moral biti zares slovesen z množico ljudi, kajti vseh 132 otrok je moralo imeti tudi svojega botra, ki so poleg imen birmancev tudi zapisani v birmanski knjigi. Birmani otroci so nosili naslednje priimke: za Sočo Komac, Coder, Domeušič, Mlekuš, Kaus, Kravanja, Klavora, Flais, Stergulc, Krobat; za Trento pa Hosner, Dimnič, Kravanja, Kaus, Mlekuš, Coder, Žorč, Kravanja, Berginc, Pretner, Jakel, Presel, Querh. Med botri najdemo še priimke: Tošber idr. Naši kraji so bilo od nekdaj daleč od centra in posvetitev cerkve je bil vedno velik zalogaj, zato se z njim ni hitelo. Zelo verjetno je, da je bila torej cerkev po zidavi najprej blagoslovljena, da se je lahko začela uporabljati za svoj namen, kasneje pa še posvečena. Posvetitev pomeni, da se zgradba loči od profanega (svetnega) in se nameni zgolj božjemu (svetemu) ter se na ta način določi za opravljanje obredov, ki pritičejo Bogu. Za nas kristjane to pomeni, da se po posvetiti v njej lahko ima sveto mašo in obhaja zakramente. Cerkev je posvetil Goriški škof Jožef Walland. Škofa posvečevalca, Jožefa Wallanda,2 je cesar Franc I. marca 1818 imenoval, papež Pij VII. pa novembra 1818 potrdil za goriško-gradiškega škofa; ob preureditve škofij leta 1830 Gorica spet postane nadškofija, on pa nadškof. Škof Walland je v prvem pastirskem pismu (1819) duhovnike spodbujal k vzornemu življenju (»bodite svojim vernikom sol zemlje in luč sveta ne samo s svojo besedo, ampak tudi z zgledom svojega življenja«), nenehnemu poglabljanju znanja s proučevanjem Svetega Pisma, cerkvenih očetov, koncilskih odlokov in izročila Cerkve, k spoštovanju bogoslužnega reda v goriški škofiji in k pridiganju in poučevanju otrok, verouka ob nedeljah in praznikih na njim razumljiv način. Po zgledu iz ljubljanske škofije je Walland v svoji škofiji uvedel slovenščino v ljudske pobožnosti, npr. pete litanije in molitve pri večernicah, ter pospeševal katehezo in pridigo v ljudskem jeziku. Že njegovo delo v Ljubljani je poleg teološkega-katehetskega obsegalo tudi prizadevanje za uveljavljanje slovenskega jezika. 3 Slovesno odprtje bogoslovnega semenišča skupaj z visoko bogoslovno šolo v obnovljeni stavbi nekdanje duhovniške hiše januarja 1819, le dva dni po Wallandovi slovesni umestitvi za goriško-gradiškega škofa, je pomenilo vrnitev šole v Gorico, ki jo je že leta 1757 4 ustanovi prvi Goriški nadškof Karel Mihael Attems. Leta 1824 je škof Walland izdal  liturgično knjigo za posebne praznike goriške škofije. V času posvetitve, pred in po njej je bil duhovnik v Soči Matija Mašera (v Soči 1817-18 upravitelj in 1821-1852 kaplan), rojen na Livku, 17.02.1783; posvečen v duhovnika, 05.04.1817; umrl v Kobaridu 23.09.1857. Torej je bil v Soči častitljivih 35 let. Prvotna cerkev je bila majhna, brez zvonika, svojo današnjo podobo je dobila čet 70 let, ko so jo povečali in ji sezidali zvonik ter vanj obesili tri zvonove, ampak o tem pozneje. _____________________________________________________________________________________________________________________________________ NALOGA: Poišči v pametnem telefonu v koledarju, kateri dan v tednu je bil dan posvetitve cerkve svetega Jožefa v Soči, 26.07.1823 ______________________________________________________________________________________________________________________________________ Karol Perinčič je v članku Nova Švica zapisal, da je bila cerkev posvečena 10.09.1823, kar ni daleč od resnice, dokument izpričuje, da je bila posvečena 26.07.1823, vendar pa je bila listina o posvetitvi podpisan in opremljen s pečatom v škofijski rezidenci v Gorici, 10.09.1823. Jožef Walland, rojen 28.01.1763 v Novi vasi pri Radovljici, umrl je v Gorici, 11.05.1834, v duhovnika posvečen 15.11.1789, v škofa posvečen v Ljubljani, 22.11.1818; škofovsko stolico je zasedel 10.01.1819. France Martin Dolinar, Novi Slovenski biografski leksikon: Skupaj z Matevžem Ravnikarjem, Francem Serafinom Metelkom in Antonom Wernigom si je prizadeval za ustanovitev stolice za slovenski jezik v Ljubljani. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je v slovenščini poučeval katehetiko in pastoralno teologijo ter skupaj z Ravnikarjem in Metelkom dosegel, da je 1818 slovenščina z metodiko postala predmet poklicnega izobraževanja učiteljskih kandidatov. Bil je član komisije, ki je pregledovala prevod svetega pisma Jurija Japlja. Prizadeval si je za ustanavljanje podeželskih trivialk in nedeljskih šol, za slovenske osnovnošolske učbenike in za ločitev učiteljske službe od cerkovniške, po ukinitvi Napoleonove univerze v Ljubljani pa skupaj z Metelkom tudi za ohranitev teološke in pravne fakultete v Ljubljani. Goriško bogoslovno semenišče je bilo odprto 8.12.1757.   Slika notranjosti cerkve sv. Jožefa v Soči pred spremembo leta 1944.https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/912