Cerkev Svete Trojice, sv. Lorenca, sv. Silvestra in sv. Lenarta Moramo se spustiti po Soči v bovško kolino, da se še malo pomudimo pri cerkvi Svete Trojice. Sezidana je bila davnega leta 1726. Beneficij te cerkve 1 naj bi užival kaplan v Trenti, ki smo ga že spoznali, Frančišek Lucenperger. Vemo, da je prihajal v Bovec, kjer je tudi krščeval, kot lahko razberemo iz najstarejše krstne knjige iz leta 1720.2 Beneficij je ustanova, ki je bila namenjena vzdrževanju duhovnika, danes bi rekli njegovi plači.  Tukaj se odpira vprašanje pravne ureditve, ki ni najpomembnejši del našega življenja vsekakor pa ima nanj zelo očiten vpliv. Cerkev Svete Trojice je bila lastniška in ni bila last Župnije oz. Škofije, zato je bila izpostavljena večjemu tveganju da z njo manipulira Država in to se je tudi zgodilo tako pod Italijo, ki jo je spremenila v Kulturni dom, kot pod Jugoslavijo, ki jo je porušila. V Bovcu sta bila v zgodovini (od 9. oz. 12. st.) dva velika posestnika, Rožaški samostan in Oglejski patriarhat, oziroma Čedajski kapitelj 3, s tem da je slednji imel tudi cerkveno upravno oblast. Leta 1420 je Oglejski patriarhat izgubil svetno oblast in naši kraji so prišli pod Benečane (ki so se polastili ozemlja Oglejskega patriarhata), leta 1500 oz. Bovška 1508 pa našim krajem zavlada Habsburška dinastija. Ta se je vpletala tudi v čisto cerkvene reči, tako je cesar Jožef II. razpustil vse samostane 3 in druge cerkvene ustanove, ki niso imele vzgojne ali dobrodelne note, kakšen pogled na vzgojo in dobrodelnost je cesar imel lahko vidimo iz dejstva, da je razpustil tudi samostan Stična, ki je stoletja vzgajal kmete za umno in  napredno gospodarjenje. Namen je bil seveda drugačen, napolniti cerkveni sklad s katerega se je financirale njegove reforme cerkvenih struktur (škofij in župnij). »Cerkovniku«, kot si ji cesar Jožef II. prislužil naziv ni ušla niti Sveta gora, tudi tam je dal samostan razpustiti in cerkev porušiti. Določil je namreč celo to, koliko sveč lahko gori pri sveti maši. Vendar velja v zavesti našega naroda Habsburška monarhija za dobro državo. V Oznanilih Župnije Soča najdemo podatek za nedeljo 23.09.1900: »Danes teden bomo na Goriškem praznovali 400-letnico, kar so prišle te dežele pod Habsburško vladarstvo, v cerkvi bomo v ta namen molili in hvalili Boga z zahvalno pesmijo kakor je ukazano od nadškofije«. Pod Habsburžani je Bovška imela samostojno glavarstvo v letih 1509-1763 in ob častitljivi obletnici, ki jo je kmalu zamajala 1. svetovna vojna lahko rečemo, da je tako dolga vladavina ene vladarske hiše prinesla v naše kraje in med naše ljudi določeno stabilnost. Vendar so spremembe največja stalnica v našem življenju, zato Svet Pismo poudarja, da sta prav družina in rod tisto, kar človeku zagotavlja trdnost. V Psalmu 127 beremo:   »Kakor puščice v junakovi roki, takšni so sinovi iz mladosti.                                  Blagor človeku, ki je napolnil svoj tul z njimi!«   Ps 127,3-4 Ob cerkvi Svete Trojice omenimo še cerkve, ki jih v Bovcu prav tako ni več, to je cerkev sv. Lovrenca v Dvoru (ki je bila celo starejša od cerkve sv. Urha) in je bila pod oblastjo Rožaškega samostana, ki je imel posesti na desnem bregu reke Soče, medtem ko je Oglejski patriarhat imel posesti na levem bregu. Od cerkve sv. Silvestra na Rabeljku (Ravelniku) je ostalo nekaj zidov, medtem ko se je cerkev sv. Lenarta v Ravnem lazu v letih 1990-96 pozidala in dobila tudi zvon. Zanimiv članek Silvestra Gabrška z naslovom Obroč sv. Lenarta opisuje pet cerkva sv. Lenarta, ki obkrožajo nekdanji Tolminski arhidiakonat in so kot nekakšne vstopne točke vanj, med njimi je seveda ena tudi naša, ta v Ravnem lazu. ___________________________________________________________________________________________________________________________________ NALOGA: Obišči eno od naštetih cerkva oz. kraje, kjer so nekdaj cerkve bile; na cerkev sv. Silvestra na Ravelniku in cerkev sv. Lovrenca v Dvoru te opozarja zgolj informativna tabla, izgled cerkve Svete Trojice pa si lahko ogledaš na stenah gostilne Letni vrt (Bovec), kjer je cerkev nekdaj stala; cekev sv. Silvestra, primer lepe gotike te čaka v Ravnem lazu. Lahko se podaš v Lepeno, kjer so ostanki dveh cerkva ali v Zajnco ali na Log, kjer je Tone Kralj naredil načrt za cerkev. _____________________________________________________________________________________________________________________________________ Morda je užival beneficij cerkve sv. Trojice po odhodu grofov Attems iz Trente leta 1750, ko je beneficij pri cerkvi v Trenti z njihovim odhodom ugasnil. Ali so h krstu morali otroke prinašati v Bovec?! Verjeno, ker Trenta ni bila zakramentalna cerkev in ni imela pravice, da bi se v njej krščevalo. Listina papeža Celestina III. Iz 1192 potrjuje lastninske pravice Čedajskega kapitlja. Cesar Jožef II. je po letu 1782 v Avstriji razpustil 800 samostanov. Med žrtvami njegove “sekularizacije” je bilo tudi 12 cistercijanskih opatij, med njimi vse tri na slovenskem ozemlju, Vetrinj, Stična in Kostanjevica. V letu 1991 je bilo opravljenih 1249 prostovoljnih ur dela. Otvoritev obnovljene cerkve in blagoslov zvona je bil v nedeljo, 29.09.1996 ob 14.00. Leta 1998 so bili v cerkvi sv. Lenarta napovedani trije poletni koncerti. Po podatkih Spomeniškega varstva je bila cerkev sv. Lenarta sezidana med leti 1450 in 1500, poslikal pa jo je slikar Jernej iz Loke v letih 1520 in 1530.    Arhiv župnije Bovec Arhiv Župnije Bovec Arhiv Župnije Bovec  Arhiv župnije Bovec   Fotografija iz spleta: iz arhiva Miloša Domevščka      https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/911