Krajcarca, reke in druge vode Voda, zemlja, zrak in ogenj so zemeljske prvine, ki nas hranijo ali ugonabljajo. Vera prebuja v človeku odgovornost do njih, da bi jih uporabljal prav, uporablja jih zato kot znamenja svoje vere, kot zakramente. Krstna voda nas prerodi v kristjane, z blagoslovljeno vodo kličemo Božji blagoslov na ljudi in stvari. Ogenj, ki greje in daje luč nam zagori ob kresni noči pa tudi ob Veliki noči in nas z velikonočno svečo spominja na Vstalega Kristusa, ki ga v veroizpovedi kličemo kot luč od luči. Zemlja nas hrani in na zahvalo nedeljo pa tudi sicer se zanjo in za njene darove Bogu, ki stvarnik vsega zahvaljujejo. Zrak dihamo in enkrat ga bomo izdihnili zadnjikrat, tedaj bomo Bogu kot Jezusu na križu vrnili dušo nazaj v upanju, da nam bo Bog poklonil večno življenje. Vendar voda lahko naraste in vzkipi v tok strašan, kot pravi naš pesnik Simon Gregorčič v pesnitvi Soča. Zemlja se lahko zamaja ali splazi, kot se je splazila 17.11. leta 2000 v Logu pod Mangartom ali se stresa in prizdela naše kraje v letih 1976, 1998 in 2004. Ogenj lahko prijetno greje in daje svetlobo in prinaša veselje ali pa požiga in uničuje kot je to storil v velikih požarih v Bovcu 8. avgusta leta 1903  (uničenih je bilo 70 hiš, med temi cerkev, občinska hiša, kaplanija, šola pletenje čipk in ubožna hiša) in na Srpenici leta 1. aprila 1905 (pogorelo je 70 hiš in 5 gospodarskih poslopij).1 Zrak, ki je iztrošen ali onesnažen nas lahko zaduši. Vendar nas danes zanima voda, še posebej Krajcarca. Rajnki Trentar je vedel da lahko prinaša denarce, zato jih je polagal vanje, krajcarje od tod menda ime za reko 2, danes pa njena voda prinaša krajcarje v obliki hidroelektrarne. Tudi ta ima zgodovino, ki se je začela leta 1992. Krajarca torej spomini človeka na zaklad, v naših krajih je bila to železova ruda. Grof Herman Attems, ki je zaslužen za gradnjo cerkve v Trenti  jo je kopal in iz nje delal železo. Zgodovina rudarjenja je sicer daljša in kar obsežna za popis, spomnimo samo na začetke rudarjenja, ki segajo v leto 1576 in ker so prvi rudarji prišli in Tridenta (Trento) v Poadižju je po njih Trenta dobila ime. 3 Seveda pa o železarstvu lahko razmišljamo tako kot Janez Bizjak, ki postavlja pod vprašaj to pozno letnico iskanja železove rude, ko zapiše: »Nova odkritja v zadnjih petnajstih letih potrjujejo domnevo o vsaj 2000 let stari rudarski tradiciji visoko nad Trento in Sočo. Zato ni čudno da so si oglejski patriarhi lastili planino Trebišina, ki je izpričan 1328 leta. 4 Naslednjo prelomnico predstavljajo grofje Attems, ki so okoli leta 1668 ob fužinah sezidali graščino, Herman Attems (1631-1693) je napravil za pet ur hoje dolgo zasilno pot po kateri so lahko s konji prevažali tovore iz Trente v Bovec in leta 1690 sezidal cerkev Marije Device Lavretanske. Attemski sorudnik prodali leta 1750, leta 1778 pa je kupec Silbernagel opustil rudarsko dejavnost. Pozneje so možje in fantje odhajali v rudnike v sosednjo Avstrijo in Nemčijo, pozneje tudi v Belgijo, Francijo in Holandijo, v 80. in 90 letih 19. stoletja so začeli odhajati tudi v Ameriko, v 90. letih 19. stoletja, ko se je ponovno odprl rudnik v Rajbju pa tudi tja.  Na rudarsko dejavnost nas spominja kapelica sv. Barbare v Soči in Logu pod Mangartom, kip sv. Barbare je bil tudi na zlatem oltarju Device Marije v Bovcu, morda res kot odmev železarstva na Ravelniku, kot je zapisal Janez Bijak. 5 Omeniti pa je potrebno še en zaklad, kateri je omogočil zidanje cerkve Svete Trojice v Bovcu na Placu, ki je ni več, podrli so jo po potresu 1976, češ, da je bilo potrebno, potreba pa je bila le ta, da cerkve ne bi bilo. Lepo veduto Placu je dajala, danes je tam gostilna Letni vrt, pred tem je bila Kinodvorana in še prej pod Italijo Dopolavoro. Danes je zaklad naših krajev voda. Reke in potoki: Soča, Suhi potok (potok Trenta), Koritnica, Možnica, Lepenščica, Mlinarica, Krajcarca in slapovi z Boko in Virjem in Parabolo in tišočerimi slapovi po obilnem dežju in vodni gaji s Šumnikom in izviri z vso lepoto in skrivnostjo in močjo. 6 _____________________________________________________________________________________________________________________________________ NALOGA: Poišči in predstavi zaklad! _____________________________________________________________________________________________________________________________________ Ksenija Krivec, Srpenica skozi čas (ob stoletnici Gasilskega društva, Srpenica 1999, str. 31, 33. Ivo Juvančič, O zlatoroga do kozje vojske, tipkopis Vlasta Terezija Komac, Zakladi Bovške preteklosti, Založba Bogataj, 2003. Janez Bizjak, Trenta in Soča, TD Soča Trenta, Trenta 2015. »So Juvančičevi Gorjani nekdanji rudarji oziroma tisti, ki so kopali železovo rudo ter z njo oskrbovali talilne peči v slovitem železnodobnem središču, na gradišču Ravelnik pri Bovcu? Nedvomno se je stroselsko naselje Ravelnik oskrbovalo z železovo rudo iz okoliških gora, kjer so še danes znana nahajališča, in ne iz oddaljenih območij.« Janez Bizjak, Trenta in Soča, TD Soča Trenta, Trenta 2015, str. 40. Vlasta Terezija Komac je napisala knjigo Bovec in voda. Nekaj zlatih zrnc iz preteklosti, samozaložba, Bovec 2018   Fotografija s spleta Fotografija s spleta     Krajcarca, reke in druge vode Voda, zemlja, zrak in ogenj so zemeljske prvine, ki nas hranijo ali ugonabljajo. Vera prebuja v človeku odgovornost do njih, da bi jih uporabljal prav, uporablja jih zato kot znamenja svoje vere, kot zakramente. Krstna voda nas prerodi v kristjane, z blagoslovljeno vodo kličemo Božji blagoslov na ljudi in stvari. Ogenj, ki greje in daje luč nam zagori ob kresni noči pa tudi ob Veliki noči in nas z velikonočno svečo spominja na Vstalega Kristusa, ki ga v veroizpovedi kličemo kot luč od luči. Zemlja nas hrani in na zahvalo nedeljo pa tudi sicer se zanjo in za njene darove Bogu, ki Stvarnik vsega zahvaljujejo. Zrak dihamo in enkrat ga bomo izdihnili zadnjikrat, tedaj bomo Bogu kot Jezusu na križu vrnili dušo nazaj v upanju, da nam bo Bog poklonil večno življenje. Danes je največji zaklad naših krajev voda. Tu so reke in potoki: Soča, Limarica, Mlinarica, Krajcarca, Beladovec, Vrsnik, Suhi potok, Lepenica, Koritnica, Fratarca, Možnica, Gljun, Gereš, Učja.  Mogočni slapovi so Boka, Virje, Parabola in številni drugi in tisočeri slapovi po obilnem deževju. In vodni gaji  Šunik in čudoviti izviri. Imamo tudi jezera, Trigalvska in Krnsko in jezerca. Tudi vode z neba nam ne manjka, pri nas je voda bogastvo , z vso svojo lepoto in skrivnostno močjo. Jože Abram v knjigi Moja Trenta opisuje, kako je Rajnki Trentar zelo rad hodil pit zdravilno vodo v potok Krajcarca. Vsakič naj bi vrgel v vodo en krajcar. Bil naj bi prepričan, da jer vsak kozarec te vode vreden krajcarja. Tako je potok dobil ime Krajacarca. Nekoč je bil zaklad naših krajev železova ruda. Rudarilo se je v naših krajih že pred 2000 leti, kar odkrivajo šele v zadnjih letih, tako da letnico 1576 zelo prehiteva. Verjetno smo slišali za grofe Attems, ki so okoli leta 1668 ob fužinah sezidali graščino, Herman Attems (1631-1693) je napravil za pet ur hoje dolgo zasilno pot po kateri so lahko s konji prevažali tovore iz Trente v Bovec in leta 1690 sezidal cerkev Marije Device Lavretanske. Pozneje so možje in fantje odhajali v rudnike v sosednjo Avstrijo in Nemčijo in še v Belgijo, Francijo in Holandijo. v 80. in 90 letih 19. stoletja so začeli odhajati tudi v Ameriko, v 90. letih 19. stoletja, ko se je ponovno odprl rudnik v Rajbju pa tudi tja.  Na rudarsko dejavnost nas spominja kapelica sv. Barbare v Soči in Logu pod Mangartom, kip sv. Barbare je bil tudi na zlatem oltarju Device Marije v Bovcu, morda res kot odmev železarstva na Ravelniku, kot je zapisal Janez Bizjak. Omeniti pa je potrebno še en zaklad, kateri je omogočil zidanje cerkve Svete Trojice v Bovcu na Placu, ki je ni več, podrli so jo po potresu 1976, češ, da je bilo potrebno, potreba pa je bila le ta, da cerkve ne bi bilo. Lepo veduto Placu je dajala, danes je tam gostilna Letni vrt, pred tem je bila Kinodvorana in še prej pod Italijo Dopolavoro. Pregovor pravi: »Kjer je tvoj zaklad tam je tudi tvoje srce« Poleg vode in v zgodovini železove rude obstajajo še drugi zakladi, kot so družina, prijatelji in vera. To je zaklad, ki ga ne raje ne rja ne molj in ga ne odnese voda. _____________________________________________________________________________________________________________________________________ NALOGA: Poišči in predstavi zaklad! _______________________________________________________________________________________________________________________________________https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/909