Črna Marija Za oltarno sliko je kip črne Loretske (Lavretanske) Marije.1 Tega se moramo čim prej naučiti, da nas ne bo motilo, današnjemu kraj Loreto v Italiji je nastal iz besede »lauretum«, od tu pa izraz Lavretanske litanije, Lavretanska Mati Božja, kjer je podoba črne Marije. V Visoki pesmi piše: »Vsa črna sem in vsa lepa« in ta drugačnost je nekaj kar preseneča. Ljudje velikokrat iščemo istost, čeprav nas prav različnost razveseljuje; to kar je neobičajno, kar se zgodi ne da bi pričakovali, to kar premaguje rutino, to nam je lepo. Vendar sta za premagovanje rutine samo dve možnosti, čudež ali napor. Svetovni ali osebni rekord se ne zgodi vsak dan in tudi mavrica vsak dan ne sije. Stalno ponavljanje istega, rutina, napor, trening pa privede do čudeža spontanosti, ki je iskrica novosti. Marijo, našo nebeško Mater, častimo tudi z litanijami: to je molitev, ki proslavlja Božjo Mater z naslovi, vzetimi iz Svetega pisma in spisov cerkvenih očetov. Te litanije (grška beseda litania pomeni prošnjo) poznamo pod imenom ‘lavretanske’. To ime se jih je prijelo zato, ker so bile v sedanji obliki prvič natisnjene leta 1575 v knjižici, namenjeni romarjem v Loreto pri Anconi na italijanski obali Jadranskega morja. V tem kraju namreč stoji znamenito svetišče Matere Božje, najbolj obiskana Marijina božja pot v Italiji. Svetišče so sezidali v drugi polovici 15. stoletja nad ‘nazareško’ ali ‘sveto hišico’ – domovanjem Svete družine v Nazaretu. Po izročilu naj bi jo angeli prenesli semkaj iz Palestine leta 1294, potem ko je nekaj časa stala na Trsatu nad Reko.2 Postavljena je bila v lovorov gaj – latinsko ‘lauretum’, iz česar je nastalo italijansko ime Loreto, po latinski obliki imena kraja se litanije imenujejo ‘lavretanske’. Zdaj stoji ‘sveta hišica’ pod kupolo bazilike v Loretu. Hišica je od zunaj obdana z marmornato preobleko, ki jo krasijo reliefni prizori iz Jezusovega in Marijinega življenja. Umetnino je napravil v letih 1509–1511 slavni arhitekt Bramante, ki je zasnoval načrte za baziliko sv. Petra v Rimu. Papež Pavel II. je leta 1498 ukazal, naj nad ‘sveto hišico’ zgradijo veliko cerkev, ki ima dvanajst kapel, ena od njih je posvečena sv. Cirilu in Metodu in se zato imenuje ‘slovanska’. O tem, da je Loreto cilj romarjev iz vse Evrope, pričajo imena drugih kapel v baziliki (poleg slovanske sta tu še španska in francoska). V Loreto so radi romali tudi papeži. Papež sv. Janez XXIII. je opravil ‘apostolsko romanje’ v Loreto teden dni pred začetkom drugega vatikanskega cerkvenega zbora, 4. oktobra 1962. V svojem nagovoru je poudaril, kako želi, da bi to svetišče “vedno bilo okno, odprto v svet, pozorno prisluškujoče vzvišenim glasovom, ki oznanjajo posvetitev ljudi, družin in narodov; naj bi, kot vsa Cerkev, posredovalo veselo oznanilo evangelija za bratsko sožitje med narodi v znamenju večje pravičnosti, zgovornejše enakosti, da bi nad vsemi sijali darovi Gospodovega usmiljenja”. Papež sv. Janez Pavel II. je v Loreto poromal večkrat. Ta božja pot je bila cilj njegovega zadnjega apostolskega obiska v Italiji 5. septembra leta 2004. Papež Benedikt XVI. je romal v Loreto 4. oktobra 2012, na god sv. Frančiška Asišeka, zavetnika Italije. Papež Frančišek je leta 2015 mladim, udeležencem nočnega romanja od Macerate do Loreto, namenil poslanico. V njej je zapisal, da nas romanje spominja, da je življenje hoja, je pot. Če človek ne hodi in obstane na mestu, ne naredi ničesar, zato jih je spodbudil: »Prosim vas: ne ustavite se v življenju!« V notranjosti nazareške hišice je kip črne Marije ali lavretanske Device. Njegova posebnost je temno Marijino obličje, ki je značilno za najstarejše podobe. Zgodovina tega kipa sega v 14. stoletje, prvotni kip pa se je izgubil v požaru leta 1921. Leto kasneje je nastal sedanji, ki je izdelan iz lesa libanonske cedre. Najpomembnejša dneva za loretsko svetišče sta 8. september, praznik Marijinega rojstva, in 10. december, spomin prihoda nazareške hišice v Loreto. ________________________________________________________________________________________________________________________________ NALOGA: Poišči na spletu še druge kraja, kjer je kip črne Matere Božje. Na naših tleh je pet podružnih cerkva posvečenih Loretski Materi Božji. _________________________________________________________________________________________________________________________________ Iz tistih časov (zidave cerkve) sta marmorni relief Oznanjenja in črni kip Device Marije iz Loreta«, Alojz Premrl, Cerkev Trenta-Soča, freske Tone Kralj, Soča 1979-80. Nastanek romarske poti na Trsatu je povezan z legendo. Leta 1291 so angeli odnesli hišico Device Marije iz Nazareta (hišico, v kateri se je Mariji prikazal angel in ji oznanil, da bo postala Jezusova mati) in jo prinesli na Trsatski hrib. Hišica je ostala na Trsatu do leta 1294, ko so jo angeli spet dvignili in odnesli v italijanski Loreto, kjer je še zdaj. Legenda pravi, da so zviti Italijani nad hišico brž postavili cerkev, tako da je angeli ne bi mogli odnesti še kam drugam. Zemljiški gospod Nikola Frankopan je osebno preveril dogajanje na Trsatu, poleg tega pa je poslal tudi odposlance v Nazaret. Odposlanci so mu sporočili, da je Marijina hišica res izginila, razen temeljev – in nad temi temelji stoji sedaj bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu.   Arhiv Župnije Bovec; posvetitev oltarja in balgoslov po potresu obnovljene cerkve   arhiv Župnije Bovec  https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/908