Marija v Trenti Poznamo zgodbe kako sta Jezus in sveti Peter potovala po svetu, slednjemu so v Čezsoči menda ukradli plašč, zato so brez sonca, pa tudi Marija je hodila in še hodi po našem svetu. Poznamo polno prikazovanj Marijinih, najbližje nas je bilo v Porčinju, pa tudi čudež z Marijinem kipom na svetih Višarjah nam je poznan, toda ali poznamo tudi tisto iz Trente. Zgodilo se je Rajnkemu Trentarju, duhovniku Frančišku Venceslavu Lucenpergerju, ki je pokopan v cerkvi v Trenti, tam služboval 66 let. Prikazanje je bilo osebno, kar na bolj ali manj slikovit način doživi vsak kristjan, da mu Bog in Marija v določenih trenutkih življenja prideta bolj blizu. Kot mlad duhovnik je prišel v Trento, na konec sveta, kot radi rečemo, mladenič, ki je živel v okolici Gorici in poznal mestni vrvež. Obupan na d pustoto kraja je nameraval po prvi maši, ki jo je imel v Trenti oditi, vendar mu je Marija z oltarja rekla: »Če me ne zapustiš, te tudi jaz ne bom zapustila« in je ostal in gotovo ga ni zapustila. Tako kot je Julius Kugy zagledan v Jalovec, tako je bil Rajnki Trentar v Marijo, njeno podobo na sliki je lahko gledal 66 let, vedno ko je maševal in molili v srcu pa tedaj ko je bil drugod. Menda je začel z ovčerejo in jo učil tudi domačinov, kako je bilo s krivolovom, pa sam Bog ve in rajnki Trentarji. Jih je moral odvezovat tega greha in ali so se ga sploh spovedali?! Sedanja upodobitev Device Marije s starši Joahimom in Ano je delo slikarja Toneta Kralja, starejša oltarna slika se hrani v Tolminskem muzeju.1 Za oltarno sliko je kip Loretske Matere Božje in Marija nas sprejme pod svoj plašč že ob vhodu, kjer je njen kip nad vhodnimi vrati. V cerkvi nas nagovorijo  še trije dogodki iz njenega življenja in sicer (levo) dogodek oznanjenja, ko pride nadangel Gabrijel Mariji oznanit čudežno novico in njeno obiskanje sorodnice Elizabete (desno), v sredini (za glavnim oltarjem) pa je na simbolen način upodobljeno Jezusovo rojstvo, kjer je Marija predstavljena kot roža skrivnosti, ki je rodila našega odrešenika Jezusa Kristusa (otrok Jezus v cvetu rože).  Strop pa nas nagovori s podobo Marije, ki je kraljica angelov, kot jo nagovarjamo v Lavretanskih litanijah, pa tudi kot kraljico mučenec, spoznavalcev in devic: »Rože na oboku pomenijo prebivalce nebeškega kraljestva. Bele cvetlice označujejo deviške svetnike in svetnice, rdeče spoznavalce in mučence svete vere. Največja cvetova nosita ime Jožefa in Ane. Med peruti angelov je slikar rahlo in spoštljivo zarisal nadangelov pozdrav: Ave Marija«.2 Simbol oznanjena pa ima cerkev vklesan tudi v kamen, ki je vkomponiran v daritveni oltar. Bogata simbolika, ki jo prinaša umetnik predstavlja Devico Marijo in govori o njeni deviškosti pred rojstvom, med rojstvom in po rojstvo Božjega Sina (tri lilije). Oltarna slika na nek način govori o njenem rojstvu, kjer je predstavljena kot hči Joahima in Ane (Mali šmaren ali Marijino rojstvo je bil v Trenti vedno pomemben praznik, pomen prazniku smo ponovno dali leta 2011 z romanjem iz Bavšice v Trento). Umetnika, Toneta Kralja, ki je cerkev poslikal leta 1945 je vodila stara cerkvena pesem: »Lepa si, lepa, roža Marija«, je zapisal župnik Alojz Premrl v knjižici Cerkev Trenta-Soča, freske Tone Kralj, leta 1980. Na desni steni prezbiterija je poudarjen motiv Marijinega srca, podobno kot na levi Jezusovega srca, kar spominja na poslikavo v Soči, le da sta tu strani upodobitev Jezusa in Marije obrnjeni. Cerkev je Tone Kralj poslikal leta 1945 zaradi zaobljube. 3 V cerkvi je tudi križev pot, narisan na steklo, istega umetnika Toneta Kralja, ki pa ni original temveč kopija njegova križevega pota iz Ilirske Bistrice iz mestne podružnice sv. Jurija. Avtor, podpisan na ??? postaji križevega pota je delo izvedel mojstrsko. _____________________________________________________________________________________________________________________________________ NALOGA: Zberi čim več pregovorov Rajnkega Trentarja _____________________________________________________________________________________________________________________________________ Naslikal jo je Johann Michael Lichtenreiter (1705-1780) osebni prijatelj družine Attems. Alojz Premrl, Cerkev Trenta-Soča, freske Tone Kralj, Soča 1979-80. Monika Ivančič, Cerkev v Soči in Trenti – poslikave Toneta Kralja, v: Bovški zbornik, Tolminski muzej, 2004.     Arhiv župnije Bovec                                                                                                                                                                                    Fotografija s spleta                                                                                     https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/907