Staroselnost (TERGLAV = TRIGLAV) V prazgodovino ne bom silil, pač pa na začetke krščanstva v naših krajih. Omenimo samo, da so tisti, ki so prodrli v dolino iz drugih dolin prišleki, tisti, ki so se z gora spustili v dolino pa staroselci. 1 Vsaka država si prizadela za menjavo blaga, storitev in idej, tako ni nič čudnega, če se je krščanstvo v Rimskem imperiju hitro širilo in imamo po koncu preganjanja kristjanov (milanski edikt, 313) v času od 4. do 6. st. na Slovenskem že urejeno krščansko življenje s cerkveno strukturo škofij: Ljubljana (Emona), Virunumu na Gosposvetskem polju, 4. stoletje; Teurnia na Koroškem, 5. stoletje; Ptuj (Petovia), Kopru (Capris), Trst (Tergeste) in Celje (Celea), 6. stoletje. 2 Cesta, ki je povezovala Rim z Norikom (Koroška) je šla čez Predel, ta je bil za Rimljane strateškega pomena zaradi železa. Tako je skozi današnji Bovec (Ampletium) in Log pod Mangartom (Larix)??? potovalo mnogo ljudi. Prvi svetnik, ki ga časti naša Škofija sega v 1. stoletje, blaženi Eli iz Koštabone je umrl 18. julija leta 56 v Aegidi, današnjem Kopru. Rojen je bil v Koštaboni, takratnem Castrumu Bonae. V Ogleju (Aquilea) je Elija škof Mohor dobrodušno sprejel in uvrstil med svoje najljubše učence in ga kot misijonarja zadolžil za celotno Istrsko pokrajino, ta pa je na otoku Aegida (Sermin) z močjo apostolske pridige, s čudeži in s svojim neoporečnim ravnanjem in svetim življenjem pogane spreobrnil v kristjane. 3 Povezave med Oglejem (Aquilea) in Virunum (Norik, Koroška) lepo odslikava »neka kamenita plošča, (kjer piše) da se je bogat Rimljan, K. Metrius Athenio oženil z bogato Akvilejčanko, prišel ž njo v Virunum, pa že prvi dan mu je kruta Morana vzela drago nevesto«. 4 Kdaj točno so tudi naši kraji postali krščanski ni znano, naša dolina, ki je bila odmaknjena od prometne poti je krščanski vpliv dočakala verjetno najpozneje na Bovškem, vendar so ob preseljevanju narodov tukaj že živeli kristjani. Če imamo na Kobariškem materialne dokaze na Toncevem gradu pa v naših krajih to dokazuje besedoslovje. Izraz krščenica, s katerim se bomo srečali jutri, govori o krščanskem dekletu (staroselki), ki je služila pri poganskih prišlekih. Najbolje so vidne sledi preteklosti, če jih v tvarnih ostankih ne najdemo, v jeziku. Večina imen krajev in rek in vrhov je Slovenskih 5, ker smo in tu živimo: »Slovenci smo čisti čudež! O našem prihodu ni zgodovinskih virov. Dve dramatični stoletji smo bili ''avtobusna postaja'' za razna plemena. Karantanija še vedno ni del našega zgodovinskega spomina. Naš sedanji teritorij je bil ena sama velika meja med dvema različnima enotama s središčem v Ogleju in Salzburgu. Dolga stoletja smo bili pod habsburškim vplivom. Prekmurje je bilo pod Madžarsko skoraj 1000 let! Mi, Primorci, okrog goriških grofov, smo bili pod beneškim vplivom. Ilirizem. Panslavizem! Potem tragedija prve svetovne vojne s tragičnim razkosanjem narodnega telesa. Fašizem! SHS! Globoka razklanost v drugi svetovni vojni! Jugoslovanstvo in 50 let ''bratstva in enotnosti''! Kaj nismo čudež??? Po vseh sistematiziranih ''izmih'' obstajamo! Kaj je v nas, da kljub razsrediščenosti, kljub kulturnim bojem med seboj, obstajamo in to z DVOJINO!? 6 Nekaj besed je latinskih 7, ker je bil Rimski imperij toliko časa politična tvorba na naših tleh, potem so tu germanizmi zaradi Habsburžanov in romanizmi zaradi benečanov in italijanov, nekaj besed smo si sposodili tudi v času Jugoslavije. Poleg tega v priimkih odkrivamo sledove predvsem I. svetovne vojne, morda tudi Napoleonih vojn, ko so vojaki različnih narodnosti ostali tukaj, sicer pa s priimki ne moremo zelo v preteklost, ker so mladega izvora, nekje iz 16./17. st. 8 ____________________________________________________________________________________________________________________________________ NALOGA: Poišči nekaj iz daljne zgodovine ali se nauči: staro-slovenskega pozdrava: Osti jarej – Ostani zdrav! In starega buškega, ki ga lahko uporabimo tudi kot odzdrav na Bouh dej: U glihi viži (ravno tako, tudi tebi) in molitve Buoh an tǝmǝnjǝša: v imenu Bog in Jezusa Kristusa. ____________________________________________________________________________________________________________________________________ prim. Janez Bizjak, Trenta in Soča: Dolina in njeni ljudje, TD Soča Trenta, Trenta 2015, str. 39-41. R a j k o B r a t o ž, VPLIV OGLEJSKE CERKVE NA VZHODNOALPSKI IN PREDALPSKI PROSTOR OD 4. DO 8. STOLETJA, ZGODOVINSKI ČASOPIS — LETNIK 44, LETO 1990, ŠTEVILKA З Besedilo je povzeto po: Corografia Ecclesiastica o sia deserritione della citta e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria, ki jo je l. 1700 v Benetkah izdal Paolo Naldini, koprski škof (1686–1713). Alojzij Stroj, Rimsko mesto Vimnum na Koroškem; Dom in svet (Ljubljana), leto 1892, letnik, številka 7. Dr. Ivo Juvančič – Ivanc Lavrin, O zlatoroga do kozje vojske (Prelomi v 2500 letih), tipkopis. V tekstu je verjetno napaka: Namesto dve dramatični stoletji, bi moralo pisati, dve dramatični tisočletji; Ivan Tomažič, Naša preteklost: mit ali Zgodovina, Dunaj 2007, str. 22-23. Dr. Ivo Juvančič – Ivanc Lavrin, O zlatoroga do kozje vojske (Prelomi v 2500 letih), tipkopis. Jure Vombergar, Slovenski rod (zgodovinski in rodoslovni spletni portal): »Predno so priimki nastali, so obstajala hišna imena (nomen vulgo). Na slovenskem ozemlju so bili priimki v 14. stoletju še dokaj redki, zelo so se razširili v 15., splošno pa v 16. stoletju. Večina je nastala torej v času protestantizma, turških vpadov in kmečkih uporov. Obvezni in pravno določeni pa so priimki postali v naših krajih s patentom (slovesnim uradnim odlokom) cesarja Jožefa II., leta 1780«.   IVO ŽAJDELA | DRUŽINA   PANJSKA KONČNICA   STAROSELNOST (TERGLAV = TRIGLAV) Danes se bomo kregali z že pridobljenim znanjem, potrebno ga bo postaviti pod vprašaj. Od kdaj smo Slovenci na ozemlju kjer sedaj živimo?! Zgodovina, ki smo se jo učili ali se jo učimo v šoli,  je bila takšna, da smo prišli nekje iz vzhoda. Ali smo prinesli Triglav s seboj?! Drug pogled na zgodovino trdi, da smo, tako kot on tukaj od zmeraj. Naše letošnje šmarnice bodo potovanje v času, kar je pouk iz zgodovine. In pomudimo se prav na začetku časa. Kdaj je nastal čas? Sveto pismo opisuje da je Bog naredil stvarstvo v šestih dneh, vendar je ta opis tisti mlajši od obeh, starejši, ki govori o rajskem vrtu tega časovnega poteka ne omenja. Kdaj se torej začel čas, morda šele po prvem grehu?! Kajti tedaj je človek začel odkupovati čas, da bi lahko spet prišel do večnosti. Čas = Kronos; časoslovje = kronologija. Vsi pišemo različne kronike (dnevnike): šolsko kroniko, službeno kroniko, kroniko pomembnih dogodkov, itd. Najpomembnejša za nas je naša osebna kronika. Spustimo v kroniko našega meseca maja Boga in Marijo, spustimo vanjo naš narod in našo zgodovino. Za začetek si preberimo kratek povzetek naše zgodovine, od raja pod Triglavom, kot so zapisali naši pesniki in pisatelji, kar pomeni od zmeraj, kajti raj pomeni začetek do današnjih dni. In vprašajmo se kako to, da iz tega raja nismo bili pregnani? V pesmi Ivana Likarja: Zakaj Slovenci v raju pod Triglavom dobimo odgovor:   Le kako je mogoče, se sprašujem, Da Slovenci v raju pod Triglavom smo ostali?   Le kako je to mogoče, da nas niso poteptali turki vsake barve, vrste, ki divjali so čez naše njive, gore, reke, hoste?   Nezlomljivi smo Slovenci bili prav zato, ker smo molili, Ker smo v rožnem vencu Jezusa, njegovo Mater na pomoč klicali; Ker so naše matere, očetje vsak večer pred Božjo Martro na kolena pali in molili tiho, vdano, nezlomljivo.   Vrvca črnih jagod vsak večer skoz prste je polzela, nanjo pa ljubezen silna prošnje vroče je vezala: za otroke, za moža, za ženo, za srečo pri živini in pri delu, za mir in zdravje in za konec vojne.   Prav na koncu prošnjo še za duše v vicah so dodali. Glej, zato Slovenci v raju pod Triglavom smo ostali.   ______________________________________________________________________________________________________________________________________ NALOGA: Poišči nekaj iz daljne zgodovine ali se nauči: staro-slovenskega pozdrava: Osti jarej – Ostani zdrav! In starega buškega, ki ga lahko uporabimo tudi kot odzdrav na Bouh dej: U glihi viži (ravno tako, tudi tebi) in molitve Buoh an tǝmǝnjǝša: v imenu Bog in Jezusa Kristusa. ______________________________________________________________________________________________________________________________________    https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/904