Prvo berilo: Bog daje čas za pokoro Mdr 12,13.16-19 Razen tebe, Gospod, ki ljubiš življenje, ni boga, ki bi skrbel za vse in bi mu ti moral dokazovati, da ne sodiš krivično. Počelo pravičnosti je namreč tvoja moč in to, da vsemu gospoduješ, storí, da vsemu prizanašaš. Svojo moč namreč razkazuje tisti, v katerega nesporno oblast ljudje ne verjamejo. Tak celo tistim, ki se ga bojijo, očita predrznost. Ti pa si gospodar močí, zato sodiš milo in nas vodiš z veliko prizanesljivostjo. Zakaj kadar koli hočeš kaj storiti, ti je mogoče. S takim ravnanjem si svoje ljudstvo poúčil, da mora pravični biti prijatelj ljudi. Svojim otrokom vlivaš veliko upanje, ker daješ po grehu čas za kesanje.   Spev z odpevom Ps 86,5-6.9-10.15-16a (R 5a)   Odpev: Ti, Gospod, si dober in odpuščaš. Ti, Gospod, si dober in odpuščaš, ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo. Poslušaj, Gospod, mojo molitev, prisluhni glasu moje prošnje. Odpev. Vsi narodi, ki si jih narédil, prihajajo, padajo na kolena pred tabo, Gospod, in tvoje ime slavijo. Zakaj ti si velik in delaš čudeže, ti si Bog, ti edini. Odpev. Ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv, počasen za jezo in bogat z dobroto in zvestobo. Obrni se k meni in mi izkaži milost, daj svojo moč svojemu služabniku. Odpev.   Drugo berilo: Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi Rim 8,26-27 Bratje in sestre, Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje sŕca, ve, kaj namerava Duh, saj Duh posreduje za svete v skladu z Božjo voljo.   Evangelij: Pustite oboje skupaj rasti do žetve Mt 13,24-43 Tisti čas je Jezus povedal množicam priliko. Rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražnik je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustíte, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberíte najprej ljuljko in jo povežíte v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹ « Še drugo priliko jim je povedal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.« In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umésila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi: ›Odprl bom svoja usta v prilikah, izrekel bom, kar je skrito od začetka sveta.‹ Tedaj je odpústil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« Odgovóril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki delajo krivico. Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«      https://zupnija-bovec.rkc.si/index.php/content/display/718