4. dan: V ŠOLI SVETEGA JOŽEFA SE UČIMO POSLUŠNOSTI
Znamenje križa: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Vabilo k zbranosti: Vzamem si nekaj trenutek, da se osredotočimo, eno za drugo zberem svoje moči in se usmerim k Jezusu. Medtem ko zrem vanj v kontemplaciji, izkušam, kako se vse bolj poglabljam vanj. Če v določenem trenutku moj duh odtava v preteklost aki se zažene v prihodnost, se nežno vrnem v sedanji trenutek. Bog prihaja na srečanje z mano tukaj in sedaj. Dam se mu na razpolago in se mu zahvalim za njegovo prisotnost.
Molitev k Svetemu Duhu: O nebeški Kralj, Tolažnik, Duh resnice, ti ki si vseprisoten in napolnjuješ vse, zakladnica dobrote in dih življenja, pridi in prebivaj v nas, očisti nas vseh madedžev in reši naše duše, ti ki si dobrota.
Razmišljanje papeža Frančiška (besedilo Apostolskega pisma Patric cored - S srcem očeta:
3. Oče v poslušnosti
Podobno kot je Bog storil z Marijo, ko ji je pokazal svoj načrt odrešenja, je tudi Jožefu razkril svoje načrte; to je storil skozi sanje, ki jih je Sveto pismo kot vsa starodavna ljudstva imelo za eno od sredstev, po katerih Bog kaže svojo voljo.
Jožef je v hudi stiski zaradi nerazumljive Marijine nosečnosti: noče je »javno osramotiti«, ampak se odloči, da jo bo »skrivaj odslovil« (Mt 1,19). V prvih sanjah mu angel pomaga razrešiti njegovo težko zagato: »Ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov« (Mt 1,20-21). Njegov odgovor je bil takojšen: »Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel« (Mt 1,24). S poslušnostjo je premagal svojo dramo in rešil Marijo.
V drugih sanjah je angel ukazal Jožefu: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril” (Mt 2,13). Jožef je brez omahovanja ubogal, ne da bi se vpraševal o težavah, ki jim bo šel naproti: »Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti« (Mt 2,14-15).
V Egiptu je Jožef z zaupanjem in potrpežljivostjo čakal na sporočilo, ki mu ga je obljubil angel, naj se vrne v svojo deželo. Brž ko mu je Božji poslanec v tretjih sanjah, potem ko ga je obvestil, da so pomrli tisti, ki so skušali umoriti otroka, ukazal, naj vstaje, vzame s seboj otroka in njegovo mater in se vrne v Izraelovo deželo (prim. Mt 2,19-20), je še enkrat brez oklevanja ubogal: »Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21).
Toda med potjo nazaj, »ko je slišal, da vlada v Judeji Arhelaj namesto svojega očeta Heroda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen – bilo četrtič, ko se je to zgodilo – in se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je naselil v mestu, ki se imenuje Nazaret« (Mt 2,22-23).
Evangelist Luka pa poroča, da se je Jožef lotil dolge in neprijetne poti iz Nazareta v Betlehem po ukazu cesarja Avgusta, ki se je nanašal na popis prebivalstva, da bi se popisal v svojem mestu. In ravno v teh okoliščinah se je rodil Jezus (prim. 2,1-7) in bil kot vsi otroci vpisan v matično knjigo.
Sv. Luka še posebej skrbno poudarja, da sta Jezusova starše spolnjevala vse predpise postave: obredi Jezusove obreze, Marijinega očiščevanja po porodu, darovanje prvorojenca Bogu (prim. 2,21-24)
V vseh okoliščinah življenja je Jožef znal izgovarjati svoj »fiat« kot Marija ob oznanjenju in Jezus v Getsemaniju.
Jožef je v svoji vlogi glave družine naučil Jezusa biti podrejen staršem (prim. Lk 2,51) v skladu z Božjo zapovedjo (prim. 2 Mz 20,12).
V skritosti Nazareta, v Jožefovi šoli se je Jezus naučil izpolnjevati Očetovo voljo. Ta volja je postala njegova vsakdanja jed (prim. Jn 4,34). Tudi v najtežjem trenutku svojega življenja, ki ga je doživel v Getsemaniju, je raje izpolnil Očetovo voljo in ne svoje in postal »pokoren do smrti […] na križu« (Flp 2,8). Zato pisec Pisma Hebrejcem zaključuje, da se je Jezus »iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti« (5,8).
Iz vseh teh dogodkov je razvidno, da je Jožefa »Bog poklical, da bi neposredno služil Jezusovi osebi in poslanstvu z izvrševanjem svojega očetovstva. Prav na ta način je v polnosti časov sodeloval pri veliki skrivnosti odrešenja in je v resnici služabnik odrešenja.«
Milost, za katero prosim: Gospoda prosim, naj mi na priprošnjo sv. Jožefa pomaga, da bom bolj poslušen in pokoren Svetemu Duhu. Prosim ga za milost, da bom brez odlašanja ubogal Božje zapovedi in navdihe, ki jih Sveti Duh vsadi v moje srce.
Svetniki osvetljujejo: "Večji se podredi manjšemu. Jezus, ki je videl, da je Jožef starejši od njega, ga je obravnaval kot očeta in mu izkazoval čast, kakršno izkazujemo staršem, s čimer je vsem otrokom postal zgled podrejanja svojim staršem ... Mislim, da je Jožef kljub Jezusovi podrejenosti dobro poznal nejgovo veličino, tako da mu je zapovedoval s trepetom." Origen
Premišljevanje Božje besede: V prvem poglavju Matejevega evangelija evangelist pripoveduje, kako se je angel v sanjah prikazal Jožefu in mu naročil, naj se ne boji vzeti Marije za ženo. Nato nam opiše Jožefov odziv: "Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi. Mt1,24
Zapomnim si zgornjo vrstico in se pustim navdihovati ob Jožefovi poslušnosti.
Molitev papeža Frančiška k svetemu Jožefu:
Pozdravljen, Odrešenikov varuh O blaženi Jožef,
in ženin Device Marije. tudi nam pokaži, da si oče,
Tebi je Bog zaupal svojega Sina; in nas vodi po življenjski poti.
vate je Marija položila svoje zaupanje; Izprosi nam milost, usmiljenje in pogum,
ob tebi je Kristus postal mož. in nas varuj vsakega zla. Amen.
Blagoslov: Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.