NOVEMBERSKO SREČANJE

1. Duhovni uvod: Mesec november – mesec molite za rajne

Kratek zgodovinski prerez: Ob vstopu v 5. stoletje Sveta Monika (ok. 311 – 387), mati sv. Avguština (354-430) je svojega sina prosila, potem ko je skrbel kje jo bo pokopal: »Naj te ne skrbi kje boš pokopal moje telo, prosim te le, da se me spominjaš pri oltarju.«

V 10. stoletju (leta 998) je znameniti samostan v Cluny-ju v Franciji vpeljal praznik Vernih duš. Zelo so poudarjali molitev za rajne.

Konec 15. stoletja se je menda trgovalo z odpustki. Nauk o vicah in nauk o solidarnosti med živimi in mrtvimi se je zelo razvil in verjetno je nekje prišlo tudi do zlorab. Vendar nam nauk o odpustkih daje lepo možnost za pobožnost, to je za molitev za rajne in končno tudi za naše duhovno življenje.

Konec 20. stoletja takole opisujemo pobožnost: Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitve za rajne. Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali naslednjo nedeljo, če smo bili pri spovedi in obhajilu, če izpovemo vero ter molimo po namenu svetega očeta (npr. očenaš, zdravamarija in slava očetu).  Popolni odpustek prejmemo ob izpolnitvi prej navedenih pogojev in ob popolni nenavezanosti na greh, sicer je odpustek le delni; ob tem daru Cerkve vidimo njeno skrb za naše notranje duhovno življenje, ki pa ga podpirajo tudi zunanja dejanja. Naj nas vodi pri molitvi hvaležnost Bogu in ljubezen do naših rajnih.

Pobožnost v mesecu novembru nas torej spodbuja k vrednemu prejemanju zakramentov in k molitvi za rajne. Prav tako v nas spodbuja razmišljanje o povezanosti z našimi rajnimi in nebeščani ter k našemu prispevku za odrešenje sveta, ko molimo po papeževem namenu.

2. Tema srečanja: Kristusova Cerkev

Najprej smo si ogledali kratek film (9. min), kakor to delamo z birmanci in ob njem prisluhnili o Cerkvi. Film predstavlja nastanek Ameriškega naroda in se nato naveže na nastanek Cerkvi.

Cerkev 2. vatikanski koncil predstavlja s podobama Božjega ljudstva in Kristusovega skrivnostnega telesa. Njeno pravo bistvo je torej duhovna povezanost udov in glave, kjer je v podobi mišljen Kristus, udje pa smo vsi verujoči.

Cerkev kot Božje ljudstvo pa nam odstira skrivnost našega novega rojstva v Kristusu, kar se je zgodilo pri krstu. Naš Bog je naš Oče in mi smo v veri bratje in sestre med seboj.

Cerkev v prvi vrsti ni institucija temveč mati, ki nas je rodila za vero. S to podobo pa je tesno povezana še podoba zaročniške ljubezni, kjer je Kristus ženin, cerkev pa nevesta. Podoba zakonske ljubezni je skozi celotno Sveto Pismo podoba ljubezni s katero Bog ljubi soje ljudstvo, oziroma Kristus svojo Cerkev.

3. Informacije:

V soboto 9.11. bo škofijsko srečanje birmancev v Vipavi. S seboj morajo imeti šolske copate in nahrbtnik ali vrečo, kamor bodo dali svoja obuvala. S seboj naj vzamejo tudi sendvič. Odhod avtobusa ob 6.30 z avtobusne postaje v Bovcu.

Pobuda za druženje, ki je bila podana na prejšnjem srečanju. Predlagam tri druženja: Romanje v Oglej in Rožac, popoldanski izlet do Toncovega gradu nad Kobaridom, peš romanje v Porčinj iz Fojde (Faedis).

V januarju bo birmanski vikend v Logu pod Mangartom

Birma bo na praznik Binkošti, 31. maja 2020.

4. Razno:

Birmancem je potrebno bolj jasno povedati za njihove dolžnosti: Kar je zanje obvezno, mora biti obvezno.