Avtor: zubovec Objavljeno: 19. 10. 2019

Molitev v Svetem pismu

 

Sveto pismo stare in nove zaveze je prežeto z molitvami in molivci. »Velikani« Stare zaveze so postali »heroji«, ker so molili.

Abraham se je zavedal Božje navzočnosti in priznaval prisotnost Boga. Z njim se je pogovarjal (tudi brez besed) o obljubi, ki mu jo je Bog dal. Veroval je Bogu.  Zaradi tega zaupanja je zapustil svoj kraj, svoj svet in se podal v neznano. Doživljal je »noč vere«. Pri Bogu je posredoval za druge.

Jakob je bil bojevnik. Vsaka molitev je »boj z Bogom«. Jakob je bil vztrajen, stanoviten, pokončen, trpežen, potrpežljiv. Z Bogom je bil na »ti«, čeprav se je zavedal, da je Bog nad njim. Toda Bog je bil tudi poleg Jakoba, Bog se spusti, sestopi k človeku. Jakob v boju premaga Boga, ker »se ga drži«, ker se bojuje z Božjim orožjem, z orožjem Božje obljube in zvestobe. 

Mojzes je mož molitve in istočasno prerok in voditelj ljudstva. Združuje molitev in akcijo. Mojzes je zgled treh vrst molitev: a) češčenja Boga; b) posredovanja (priprošnje) za ljudstvo; c) zahvaljevanja Bogu. Mojzesovo življenje je odgovor na Božji klic pri gorečem grmu. Pripoved o gorečem grmu izpostavi pomen človekove svobode. Do dialoga človeka z Bogom pride le takrat, ko človek to želi – Bog nam pušča svobodo! Moliti pomeni pustiti Bogu, da odpre naš razum in naše srce. Molitev ni nekaj zoprnega, temveč je ljubeče iskanje Božjega obličja. Češčenje Boga je Mojzesa naredilo za služabnika. Sam je moral posredovati in se soočati s tistimi, ki so povzročali zlo (faraon, godrnjači, malikovalci…). 

David doseže največje globine molitve v priznavanju lastne grešnosti pred Bogom in v prošnji za odpuščanje. Ps 51 je hkrati krik pravičnega in grešnega. David odkriva Božje usmiljenje. Njegova molitev je tudi zadostilna. David Bogu daruje svojo strto dušo. S tem naredi preskok, spoznava, da je ta daritev pomembnejša, bolj resnična, kot darovanje živali… Prava daritev je v tem, da se človek ves daruje Bogu. Najvišja molitev je v zaupanju v Boga in upanje, da nas bo On prenovil, kljub naši grešnosti in omejenosti.

Psalmi – Svetopisemski molitvenik: Psalmi imajo v SP posebno mesto. V Psalmih je povzeta vsebina celotnega Svetega pisma. Psalmi so molitve trdno umeščene v vsakdanje življenje. V Psalmih so prisotni različni človekovi odnosi do Boga: tožba, prošnja, zaupanje, češčenje, zahvala, hvaljenje. Bog nas vodi v premagovanju skušnjav. Psalmi nam pomagajo odkrivati in razumeti sebe in Boga v nas. Jezus je pri svoji molitvi, kot obrazce, uporabljal psalme.

Preroki so v ponižni molitvi iskali Božjo voljo.

Marija je v skrivnost molitve prodrla najgloblje. Magnifikat! (čistost, ponižnost, uboštvo, odprtost za Boga!)

Jezus: Nič nam bolj nazorno ne pokaže nujnosti molitve kot ravno prežetost Jezusovega življenja z molitvijo. Moli na gori in na drugih krajih, celo, ko ga vsi iščejo… V Jezusovi molitvi ne gre za sentimentzalizem, zgolj za »potrebo po bližini z Očetom«. Molitev je temelj njegovega poslanstva: skušnjave v puščavi premaga z molitvijo; moli pri krstu; pred izborom dvanajsterih; molil je za vero svojih učencev; pred trpljenjem v Getsemaniju; na križu. Molitev pri zadnji večerji kaže na enost Očeta in Jezusa. - Jezusova molitev najbolj zasije v trpljenju: v Getsemaniju in na križu. V najtežjih trenutkih nam Jezus razodene molitev, ki pozablja nase in je vsa potopljena v Očetovo voljo in blagor drugih. - Potreba po molitvi, moč molitve in nujnost molitve je ena pomembnejših vsebin njegovega nauka. - V središču Jezusovega učenja molitve je Očenaš, ki izraža odnos sinovske ljubezni do Očeta. Ta molitev je povzetek celotne svetopisemske poti in njen vrh. V Janezovem evangeliju pa je predstavljena pot molitve od molitve iskanja k resnični molitvi, od želje po Božjih dobrinah k želji po Bogu samem (Samarijanka). Vera je v tej luči prestavljena ne zgolj kot pogoj za molitev, ampak tudi kot njen sad.

Jezusovo molitveno življenje: Učenci so prosili Jezusa: »Gospod, nauči nas moliti!« Učencem je bilo jasno, da Jezusova moč ozdravljanja, oznanjevanja Božjega kraljestva, ljubezni, prihaja iz globin, iz molitve. Učenci so videli Jezusov odnos do  Očeta. Za molitev si je Jezus vzel čas. Molil je Psalme in potem delal čudovite stvari. »Očenaš«: Je Jezusov odgovor na prošnjo apostolov. Začne se z besedama »Oče naš«. Nam se to zdi normalno, za apostole pa je bilo presenečenje. Jezus je molil drugače kot farizeji in pismouki. Boga imenuje ne le Oče, temveč »Oče naš«.  Bog je Oče, ki nas ljubi in ni nekakšno oddaljeno božanstvo.

Pomen zavedanja Božje ljubezni do nas. Brez tega si nalagamo težka bremena, sami sebe mučimo, uničujemo in hodimo po napačnih poteh.

Pomen molitve. »Za molitev si je treba čas vzet«. Jezus je bil zelo zaseden, a je našel čas za molitev. Najprej je potrebno vzpostaviti stik z Očetom.

Molitev: Ljubi Oče, ne vzamem si vedno časa zate, za to, da bi ti bil blizu. V mojem srcu ni vedno prostora zate, ker dajem prednost raznim stvarem. Tudi v mojih mislih pogosto ni dovolj prostora zate, ker mislim na druge, sicer pomembne stvari. A o vseh mojih odločitvah, težavah in stvareh, ki me okupirajo, se ne pogovarjam s teboj. Zaradi tega, ker ne živim po čudovitem načrtu, ki ga imaš z menoj, sem prikrajšan za tvoje milosti, nisem vesel in srečen. Daj, da bom najprej iskal Tebe in Božje kraljestvo! Pokaži mi, kako naj molim. Amen.

Predlagani odlomki: Ps 1; Ps 4; Rim 12,1-2; 1 Mz 24,63.

Navodila: Najprej prebere eden na glas. Preberemo v tišini, vsak zase. Vsak izbere en stavek, ki ga je najbolj nagovoril in razloži zakaj, oziroma kako ga nagovarja. (Tišina za osebno branje in premišljevanje)

Uvod v pogovor o prebranem: Pot modrosti. Za izpolnitev Božjih načrtov, moramo prenehati misliti posvetno (osebni interesi in želje, interesi narodov…), ampak tako, kot misli Bog. Kako? Tako, da premišljujemo (meditiramo) Božjo besedo. Božja beseda nas zdravi, krepi, prinaša v nas mir. Bog spreminja naše misli, čustvovanje…V premišljevanju Božje besede premagujemo žalost, dobivamo sposobnost za čudenje stvarem, za slavljenje Boga. Poslušanje, branje in premišljevanje Božje besede prinaša največji blagoslov v življenju. Če to razumemo smo priključeni na izvir Božje modrosti. To nas vodi v »dobro«, »kvalitetno« življenje, ki stoji na trdnem temelju. To velja tudi za življenje skupnosti. V Ps 1 je poudarek na premišljevanju Božje postave. Ne gre za preučevanje, študij, ampak za meditacijo. Poznavanje in proučevanje Svetega pisma je pomembno, a ne zadostuje. Pomembnejše je premišljevanje  Božje besede, ki nas spreminja; spreminja naša srca, vpliva na naše razmišljanje, čustvovanje… Odlomke Svetega pisma se lahko naučimo tudi na pamet.  Ps 1 nas spodbuja k temu. Ko znamo določene Ps in druge odlomke Svetega pisma na pamet jih lahko uporabljamo kot molitev, jih lahko tudi prepevamo… Psalmi so bili napisani kot »popevke«, za petje. Listki. Določene besede, verze Svetega pisma si lahko napišemo na liste papirja in jih obesimo na razne kraje v sobi, tudi v kopalnico, na ogledalo, na armaturno ploščo avtomobila…

Pogovor/podelitev.

Sklepna molitev.