2. ADVENTNA NEDELJA

 

1. berilo: Baruh 5,1-9

Sleci, Jeruzalem, obleko žalosti in bede,
in obleci krasoto božje slave za vedno!
Ogrni se s plaščem božje pravičnosti,
posadi si na glavo krono večne časti!
Zakaj Bog hoče pokazati tvoj sijaj
vsej zemlji pod nebom.
Da, Bog ti daje za vedno ime:
»Mir pravičnosti« in »Slava pobožnosti«.
Vstani Jeruzalem,
stopi na višavo in se ozri proti vzhodu!
Glej, zbrani so tvoji otroci
od sončnega zahoda do vzhoda
na besedo Svetega, polni veselja,
da se jih je spomnil Bog!
Zakaj peš so šli od tebe,
od sovražnikov odgnani,
a Bog jih privede k tebi nazaj,
častno jih bodo nosili na kraljevi nosilnici.
Da, Bog je ukazal, naj se pogreznejo
vse visoke gore in večni hribi,
in se doline vzdignejo v ravna tla,
da bo Izrael varno hodil pod božjo slavo.
Tudi gozdovi in vsakršna dišeča drevesa
bodo po božjem povelju dajala Izraelu senco.
Zakaj Bog sam bo vodil Izraela
z radostjo v svetlobi svojega veličastva,
z usmiljenjem in s pravičnostjo,
ki mu je lastna.

 

Psalm: Ps 126,1-6 Pesem domov se vračajočih

Odpev: »Velike reči je Gospod za nas stóril.«

Ko je Gospod nazaj peljal sionske jetnike,
nam je bilo, kot bi sanjali;
tedaj so bila naša usta polna smeha
in naš jezik radostnih pesmi.
Tedaj so rekli med narodi:
»Velike reči je Gospod zanje storil!«
Da, velike reči je Gospod za nas storil:
razveselili smo se!
Gospod, obrni našo usodo
kakor hudournike v južni deželi!
Kateri sejejo v solzah,
žanjejo med veselim petjem.
Odidejo in plakajo
seme za sejanje nesoč;
pridejo z radostjo,
nesoč svoje snope.

 

2. berilo: Flp 1,4-6.8-11

in v sleherni molitvi vedno za vas vse prosim z veseljem, ker se udeležujete dela za evangelij od prvega dne do danes. Tako imam zaupanje, da bo on, ki je v vas dobro delo pričel, to tudi dovršil, do dneva Kristusa Jezusa. Zakaj Bog mi je priča, kako hrepenim po vas vseh v ljubezni Kristusa Jezusa; in to prosim, da bi vaša ljubezen bolj in bolj rastla v spoznanju in vsaki razumnosti, 10 da boste preskušali, kaj je boljše, da bi tako bili za dan Kristusov čisti in brez spotike, 11 napolnjeni po Jezusu Kristusu s sadom pravičnosti v slavo in hvalo božjo.

 

Evangelij: Lk 3,1-6

1 V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj v Judeji in Herod četrtni oblastnik v Galileji in njegov brat Filip četrtni oblastnik v Itureji in deželi Trahonitidi ter Lizanija četrtni oblastnik v Abileni in ko sta bila velika duhovnika Ana in Kajfa, je Bog govoril v puščavi Janezu, Zaharijevemu sinu. In prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst pokore za odpuščenje grehov, kakor je pisano v knjigi govorov preroka Izaija:

 

»Glas vpijočega v puščavi:
‚Pripravite pot Gospodovo,
izravnajte njegove steze;
vsaka dolina naj se izpolni
in vsak hrib in grič naj se zniža;
in kar je krivo, naj bo ravno
in, kar je hrapavo, postani gladka pot;
in vse človeštvo bo videlo božje zveličanje.‘«