Znamenje križa SRPENICA

Znamenje je bilo postavljeno v spomin na prvo žrtev I. svet. vojne na slovenskih tleh.

Zgodilo se je 14. avgusta 1914. Dobrih 10 dni je bila habsburška monarhija že v vojni in z njo slovenske dežele. V vojnem času veljajo pač vojna pravila. Tega dne se je grofica Selma Christalnigg iz Gorice z avtom sama peljala v Celovec po blago za Rdeči križ, katerega prizadevna članica je bila. Na Brezovem pred Srpenico v dolini Soče, na pol poti med Kobaridom in Bovcem sta jo, tako pripoved (Andrej Gaberšček, Goriški Slovenci 2. del., 1934; Franc Kurinčič, Na tej in oni strani oceana., 1981) slovenska vojaka iz Trnovega ob Soči pozvala, naj ustavi. Grofica ukaza ni ubogala, prepričana, da je srpeniška postojanka pravočasno prejela njeno brzojavko, s katero je zaprosila za prosto pot. Vojaka sta streljala na nesrečno gorfico in jo zadela v glavo, njen avtomobil pa je treščil v zid in obstal. Primer naj bi obravnavalo vojaško sodišče, vojaka pa naj bi bila za pogumno dejanje in dobro opravljeno vojaško doložnost celo pohvaljenja. Leto za tem je krvavelo vse pogorje tam naokoli.( Vir: Petra Svoljšak, Soška fronta, Cankarjeva založba, 1994)